Is podcast Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah? Is podcast
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

komentar šola koronavirus

1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

VEČ ...|1. 2. 2023
Mateja Pršolja: Kdaj se bomo mi soočili s post-covidnim sindromom v šolah?

Avtorica v komentarju predstavi svoje razmišljanje o tem, kaj se po epidemiji dogaja z otroki v šolskih klopeh. Pestijo jih ocenjevanja in prehiter tempo učenja, ki mu zaradi pomanjkanja razlage niso zmožni slediti. Zato se znajdejo v stiskah, ki se odražajo tudi v nasilnem in nestrpnem vedenju ali samodestruktivnih vzgibih. Peršolja meni, da bi si za zgled pri reševanju tovrstnih težav morali vzeti skandinavske države, ki v ospredje ne postavljajo več učnih načrtov, ampak krepijo socialno-emocionalne veščine.

Mateja Peršolja

komentaršolakoronavirus

Komentar Časnik.si

VEČ ...|29. 3. 2023
Vojna napoved slovenskemu podeželju

Vojna napoved slovenskemu podeželju

komentar kmetijstvo potresi

Komentar Časnik.si

Vojna napoved slovenskemu podeželju
VEČ ...|29. 3. 2023
Vojna napoved slovenskemu podeželju

Jakob Primožič

komentar kmetijstvo potresi

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 3. 2023
Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na Golobovo vlado in koncept vladanja (3.del)

Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.

Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na Golobovo vlado in koncept vladanja (3.del)

Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.

komentar politika

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na Golobovo vlado in koncept vladanja (3.del)

Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.

VEČ ...|22. 3. 2023
Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na Golobovo vlado in koncept vladanja (3.del)

Po mnenju avtorja je Golobova vlada po vseh merilih in kazalcih najslabša vlada, ki jih je Slovenija do sedaj imela. Normalnost se je spremenila v “nenormalnost”, odgovorno oblastniško ravnanje v oblastniško norčevanje iz ljudi in vladavino prava v vladavino izigravanja prava. Po treh letih medijskih in drugih manipulacij se je končno prebudila civilna družba. Protesti različnih družbenih skupin kažejo, da je ljudem dovolj obljub in norčevanja iz njih. V času Janševe vlade so ulice branile demokracijo, sedaj pa so protestniki prikazani kot žrtve. Vse več znakov kaže na to, da bodo sedanji protesti prinesli “novo pomlad” in razvoj Slovenije obrnili v pravo smer.

Robert Hlede

komentar politika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 3. 2023
Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

komentar

Komentar Časnik.si

Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

VEČ ...|15. 3. 2023
Robert Hlede: Dva obraza, dve vladi: Pogled na zadnjo Janševo vlado skozi napake in uspehe (2. del)

Avtor izpostavlja, da nas od nastopa Golobove vlade vladajoči in njim naklonjeni mediji ves čas prepričujejo in želijo prepričati, da živimo v svobodi, v času Janševe vlade pa naj bi živeli v diktaturi. V komentarju  nam osvetli primerjavo med obema vladama, saj dejstva kažejo drugačno sliko.

Robert Hlede

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 3. 2023
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

komentar

Komentar Časnik.si

Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

VEČ ...|8. 3. 2023
Andrej Tomelj: 8. marec – dan zmage delovnih žena, a le “naših”

https://casnik.si/8-marec-dan-zmage-delovnih-zena-a-le-nasih/

 

Ponovimo nekaj zgodovinskih dejstev. Sklep o praznovanju dneva delovnih žena je bil sprejet na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk leta 1910, prvič so ga v nekaterih evropskih državah ženske praznovale 1911. leta. Program in smisel praznika: boj za ekonomsko, politično in socialno enakopravnost žensk. Za praznični dan je bil določen 19. marec (sv. Jožef!?), ki se je marsikje v zahodnih državah obdržal še nadaljnja leta. Kmalu pa se je kot praznični dan začel uveljavljati tudi 8. marec v spomin na ženske demonstracije leta 1917 v Petrogradu. Američanke so prvič praznovale že 28. februarja 1909, torej še pred nekaterimi Evropejkami. Šele leta 1977 so v generalni skupščini OZN sprejeli resolucijo, s katero je 8. marec postal mednarodni (svetovni) dan žena. S tem je bila dokončno odpravljena zmeda z datumi in sprejeta pobuda (vsiljevanje) za praznovanje po vsem svetu. Kako je s praznovanjem v muslimanskih državah lahko samo ugibamo. Na kateri dan v marcu so naše ženske praznovale v prvi Jugoslaviji, v kolikor sploh so, je težko zanesljivo trditi. Vsekakor je bil dan žena v senci materinskega dne, to je 25. marca.

Andrej Tomelj

komentar

Komentar Časnik.si

VEČ ...|1. 3. 2023
Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

komentar post

Komentar Časnik.si

Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

VEČ ...|1. 3. 2023
Kaj mi manjka? Povzetek misli Alenke Rebula za reševanje problemov skozi postni čas

Z besedami »pomni človek, da si prah in da se v prah povrneš«, smo vstopili v postni čas. Čas, ko premišljujemo o lastni minljivosti in veri v presežno. V teh dneh je zato tudi priložnost, da nase in na druge pogledamo z usmiljenjem ter nežnostjo. Vsak dan nam narekuje mnogo obveznosti in nas vodi v pomanjkanje časa, da bi našli stik najprej s sabo in nato z bližnjimi. Ali je res, da nam ne preostane drugega, kot da se prepustimo toku vseh opravkov in zahtev okolice?

Petra Kavčič

komentar post

Komentar Časnik.si

VEČ ...|22. 2. 2023
Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

komentar ustava RTV

Komentar Časnik.si

Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

VEČ ...|22. 2. 2023
Janez Juhant: Dobljena prva bitka, a vojna bo še trajala

Avtor je razmišljal o odločbi Ustavnega sodišča o Zakonu o RTV Slovenija.

Janez Juhant

komentar ustava RTV

Komentar Časnik.si

VEČ ...|15. 2. 2023
Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

komentar politika

Komentar Časnik.si

Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

VEČ ...|15. 2. 2023
Franci Kindlhofer: Ministrica Vrečko, nikoli ni prepozno priznati zmote

Avtor v komentarju poziva ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko, da ni nikoli prepozno prepoznati svoje zmote in naj ji bo s svojim odstopom zgled ministrica za notranje zadeve.

Franci Kindlhofer

komentar politika

Komentar Časnik.si

VEČ ...|8. 2. 2023
Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

komentar politika zdravstvo

Komentar Časnik.si

Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

VEČ ...|8. 2. 2023
Janez Remškar: Profesionalizacija svetov zavodov

Vprašanje za g. ministra Bešič Loredana in g. Šebedra je: Kako bo pri vaši »profesionalni« sestavi svetov zavodov z njihovo odgovornostjo? Želel bi, da končno začnemo prenašati v naše delo tudi odgovornost, ki je do sedaj ni bilo, če izvzamem osebni občutek odgovornosti posameznika do bolnika, česar tudi nimamo vsi!

Komentar je pripravil prim. Janez Remškar, dr. med.

Janez Remškar

komentar politika zdravstvo

Komentar Časnik.si

Janez Remškar

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|31. 3. 2023
Tomaž Erzar o odpuščanju

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

Tomaž Erzar o odpuščanju

Odpuščanje se začne, ko se ob neprijetnem, krivičnem, kar smo bolečega doživeli ali nas je doletelo, odpremo tudi dobremu, ki ni odvisno od naše volje in naših prizadevanj, ampak prihaja k nam po dobrih ljudeh. O odpuščanju v družini smo govorili z dr. Tomažem Erzarjem. 

Nataša Ličen

svetovanjeodnosidružina

Globine

VEČ ...|28. 3. 2023
Globine - Se temelji reda res podirajo?

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

Globine - Se temelji reda res podirajo?

V misijonskih Globinah, smo se vprašali, ali se temelji reda res podirajo? Kakšno vlogo igrata »popolna svoboda« in individualizem, s katerima je prežeta današnja zahodna družba? Kje je mesto Cerkve in kristjanov v svetu, ki ne priznava nobene avtoritete več? Z nami sta bila jezuit p. Damjan Ristić in nevropsihiater dr. Jože Magdič, ki sta odgovarjala tudi na vprašanja poslušalcev. 

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|19. 3. 2023
Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Koroška poje 2023 - reportaža

V največji koncertni dvorani v Celovcu je Krščanska kulturna zveza 12. 3. 2023 pripravila tradicionalni koncert Koroška poje. Sogovorniki: Veronika Lesjak (Mladi akzent iz Ledinc), Milena in Daniela Zankl (Mešani pevski zbor Peca iz Globasnice), David Zwitter (Kvartet OisterniX iz Zahomca), Dominik Hudl (Vokalna skupina Lipa iz Velikovca), Stanko Polzer (Mešani pevski zbor Danica iz Šentprimoža), Zdravko Klanjšček in Andrej Čevdek (Moški pevski zbor Mirko Filej iz Gorice), Marjetka Kozmus (Dekliški zbor 1. letnika Škofijske klasične gimnazije iz Ljubljane), Janko Krištof (predsednik Krščanske kulturne zveze). Na koncertu so predstavili tudi sodobno, spletno pesmarico Venec slovenskih. V oddaji smo predvajali tudi posnetke pesmi (zanje se zahvaljujemo Slovenskemu uredništvu ORF iz Celovca, posnetek celotne oddaje).  Naslednja oddaja bo zaradi Radijskega misijona na cvetno nedeljo, 2. 4. 2023.  

Matjaž Merljak

družbarojaki

Duhovna misel

VEČ ...|1. 4. 2023
To je moje telo

In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “To je moje telo, ki se daje za vas” (Lukov evangelij 22, 19).

To je moje telo

In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: “To je moje telo, ki se daje za vas” (Lukov evangelij 22, 19).

Pavle Ravnohrib

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|24. 3. 2023
Odklopa za fante

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

Odklopa za fante

V Doživetjih narave smo lovili ribe, jih pripravili na ognju za večerjo in prenočili v šotorih. S programom odklopa za fante in ob navdihu sporočil iz knjige Divji v srcu so začeli na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja mlade nagovarjati že pred časom. O pomenu vzgoje v naravi, odpravah v divjino in učilnici v naravi so v tednu katoliškega šolstva spregovorili učitelja športne vzgoje Uroš Kermavt in Denis Milošič ter učitelj praktikuma Klemen Banko.

Blaž Lesnik

svetovanjenarava

Radijski misijon 2023

VEČ ...|1. 4. 2023
Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.

Ko se marsikaj starega ruši, kaj storiti

Še zadnja letošnja misijonska Svetovalnica, ko smo iskali odgovor na vprašanje, kaj nam je v danih razmerah, ko se marsikaj starega ruši, storiti. Ali lahko kje poiščemo navodilo, kako se kot kristjani lahko odpremo Svetemu Duhu, nam lahko On prišepne? Kako slišati Njegov glas? Z nami je duhovnik Miro Šlibar, vabljeni k poslušanju.

Blaž Lesnik

duhovnostodnosimisijon2023

Sobotni duhovni večer

VEČ ...|1. 4. 2023
Pred cvetno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic cvetne nedelje in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo se zahvalili za radijski misijon. Zadnje dejanje pa bo molitev križevega pota, s katerim smo prosili za mir v Ukrajini in povsod, kjer divjajo vojni spopadi in nasilje. 

Pred cvetno nedeljo

V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor, ki ga je pripravil nadškof Anton Stres. Nadaljevali smo z molitvijo prvih večernic cvetne nedelje in z molitvijo rožnega venca, s katerim smo se zahvalili za radijski misijon. Zadnje dejanje pa bo molitev križevega pota, s katerim smo prosili za mir v Ukrajini in povsod, kjer divjajo vojni spopadi in nasilje. 

Franci Trstenjak

odnosidružinaduhovnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|1. 4. 2023
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Za življenje

VEČ ...|1. 4. 2023
Kako temelje ruši vsak med nami

Zaporniški vikar Robert Friškovec je blizu ljudem, ki so sami rušili temelje oziroma so jih spodkopali še komu drugemu, predvsem tistim, nič krivim, ki so bili le v nepravem trenutku na nepravem mestu in so postali nedolžne žrtve. Vprašali smo, kako temelje ruši vsak med nami, kako ustaviti ta tok in začeti pri sebi, saj bomo tako največ prispevali k graditvi pravih odnosov med ljudmi in z Bogom. Vabljeni k poslušanju.  

Kako temelje ruši vsak med nami

Zaporniški vikar Robert Friškovec je blizu ljudem, ki so sami rušili temelje oziroma so jih spodkopali še komu drugemu, predvsem tistim, nič krivim, ki so bili le v nepravem trenutku na nepravem mestu in so postali nedolžne žrtve. Vprašali smo, kako temelje ruši vsak med nami, kako ustaviti ta tok in začeti pri sebi, saj bomo tako največ prispevali k graditvi pravih odnosov med ljudmi in z Bogom. Vabljeni k poslušanju.  

Mateja Feltrin Novljan

vzgojaduhovnostdružba

Spominjamo se

VEČ ...|1. 4. 2023
Spominjamo se dne 1. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 1. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče