616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.

Nekoč so se ljudje v hribe večinoma odpravljali peš ali pa so do izhodišča v dolini dostopali z vlakom ali avtobusom. Dandanes je to prej izjema kot pravilo. Tik pred začetkom letošnjega Tedna mobilnosti smo v Doživetjih narave spregovorili o problematiki javnega prevoza na eni strani in vedno bolj nepretočnega prometa na drugi strani. Z nami je dober poznavalec tega področja geograf dr. Matej Gabrovec.

V oddaji smo podoživeli letošnje kolesarsko romanje po jugovzhodnem delu Slovenije s pomočjo sogovornikov - domačinov, ki so orisali značilnosti tako naravnih danosti kot aktualnih družbenih razmer. V Doživetjih narave smo se odpravili na Dolenjsko in v Belo krajino.

Spregovorili smo o 29. Festivalu znanosti, ki se bo odvijal konec septembra v Ljubljani. Letošnji moto festivala: vesolje – Zemlja – ljudje. Naš gost je bil predsednik Slovenske znanstvene fundacije dr. Edvard Kobal. Nismo pozabili na letošnje Perzeide, pogledali pa smo tudi med jesenske dogodke na nebu.

Tudi Slovenci imamo pomembnega polihistorja, ki ga lahko brez pomislekov postavimo ob bok velikemu Carlu Linneju. Ker so letos minila okrogla tri stoletja od rojstva Janeza Antona Scopolija, smo se mu posvetili v Doživetjih narave. Naša gosta sta prišla iz Botaničnega vrta v Ljubljani: raziskovalka dr. Blanka Ravnjak in vodja dr. Jože Bavcon.

Poti do številnih vrhov in koč so v teh dneh po ujmi neprehodne. Stkali pa smo poti do soljudi v stiski, kljub temu, da je planinska sezona na vrhuncu. V Doživetjih narave smo se posvetili duhovnemu sporočilu in simboliki gora. Spregovorila sta tudi alpinista Andrej in Marija Štremfelj.

Med vsemi naravnimi nesrečami so v Sloveniji poplave zelo pogoste. V zadnjem desetletju so povzročile 15 % škode zaradi naravnih nesreč, po zadnjih dogodkih pa se bo ta številka precej povečala. Zakaj se je naenkrat zbralo toliko vode, kaj so hudourniške poplave in kako nastanejo zemeljski plazovi? Kakšne so vzporednice s poplavami leta 1990 in kaj bi se morali naučiti iz študije škodnih primerov? Gost je bil dr. Blaž Komac iz Geografskega inštituta Antona Melika.