Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Spregovorili smo o novi pohodniški in romarski poti, ki vključuje tri kraje, s katerimi je bilo povezano življenje mistikinje Magdalene Gornik: Sodražica, Fara na Blokah in Nova Štifta. Dolga je 37 km in primerna tako za hojo kot kolesarjenje. Več o poti in življenju Magdalene Gornik sta povedala sodraški župnik Franci Bizjak in prof. geografije Ludvik Mihelič.
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
Tokrat smo sledili nadaljevanju pripovedi zakoncev Štremfelj o njuni veliki pustolovščini, ki sta jo začela pred letom dni. V treh mesecih sta legendarna alpinista prehodila 1700 km dolgo Veliko himalajsko pot, pred nekaj dnevi pa je Andrej Štremfelj sporočil, da je knjiga o doživetjih s poti že napisana. Udeleženci mini radijskih počitnic so imeli privilegij pokukati v ozadje te pustolovščine že letos spomladi. Tudi drugi del njune pripovedi smo posneli v Bernardinu.
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Na vrsti je prvi del predavanja zakoncev Štremfelj o njunih dogodivščinah na Veliki himalajski poti. S fotografijami sta to 1700 km dolgo in tri meseca trajajočo avanturo letos spomladi približala udeležencem radijskih mini počitnic v Bernardinu. Prizori tudi zgolj z besedami vsekakor oživijo v slikoviti pripovedi Marije in Andreja Štremfelj.
Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.
Kulturno društvo Jožef Virk Dob pri Domžalah vabi v Letno gledališče Dob na 26. junijske večere pod zvezdami – Večere Komedije. Portugalski nacionalni muzej letalstva in Tehniški muzej Slovenije sta gostila razstavi obeh držav, na Portugalskem slovensko razstavo Leteči človek, Stanko Bloudek.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
O Pohodu po Slomškovi romarski poti, ki se bo odvil prihodnjo soboto je spregovoril vodja pohoda župnik Alojz Kačičnik. Opisal je aktualno etapo od Gore Oljke do sv. Križa nad Belimi Vodami in spregovoril tudi o načrtih za oživitev celotne Slomškove romarske poti.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Gost oddaje je bil Janko Le Ulaga, ki se je pred približno desetletjem zaradi službe iz Slovenije preselil na Kitajsko. Njegova odločitev je bila lažja, saj ima ob slovenskih tudi kitajske korenine, zdaj pa že več kot desetletje živi v Šanghaju. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v tujini, pa tudi drugačnih navadah, kulturi in naravi.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Povabili smo na Pohod po Slomškovi romarski poti od Gore Oljke do Sv. Križa nad Belimi Vodami. V drugem delu pa je bil še zadnjič z nami ultrakolesar Stanko Verstovšek, ki je delil nekaj spodbud za redno gibanje.
Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.
Oddaja Petkov večer se je umaknila vsebini velikega petka. Povabili smo vas na pot. Na križev pot z obrobja. Ob premišljevanjih, ki jih je v knjižici izdala založba Salve, smo molili za otroke, bolne, zapornike, begunce, žrtve zlorab, stare starše in druge. Po Catholic Linku je razmišljanja prevedel in pripravil Marko Suhoveršnik.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.
In časa zmanjka. Preobremenitve, ki postanejo stalnica, pritiskajo ob zid in načenjajo zdravje. Stres neizprosno terja svoje in vsak normalen mlad in izobražen človek se ozre okrog sebe in vpraša: »Kaj je meni tega treba?« »Zakaj moji vrstniki lahko hodijo 8 ur v službo, imajo čas zase, za družino, čas za prijatelje in prosti čas in dopust in ...«
Na roženvensko nedeljo 6. oktobra je bila v Spominskem parku na Teharjah slovesnost v spomin na žrtve uničevalnega koncentracijskega taborišča, ki so jih od tu vodili v smrt v rudniške rove v okolici Celja. Sveto mašo jo je daroval nadškof dr. Anton Stres. Po maši je bil še kulturni program, kjer je bil osrednji govorec nekdanji predsednik državnega zbora dr. France Cukjati. V današnji oddaji ste lahko slišali nekaj poudarkov iz omenjene slovesnosti.
Francoski znanstvenik Louis Pasteur je hodil na počitnice ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Z Alenko Rebula, priljubljeno psihologinjo, predavateljico, pesnico in avtorico več knjig. Številne so izšle v soavtorstvu z Josipo Prebeg. Ob Tednu otroka smo govorili o pomenu otroštva. Vsak otrok je nepopisan list, to spomni in nalaga odgovornost slehernemu odraslemu, da s svojimi dejanji, odzivi, spodbudami, zgledi, morebitnimi zmotami in nepravilnim razumevanjem otroka in njegovega doživljanja, puščamo svoje odtise in z njimi sooblikujemo otroka.
Kulturno in etnomuzikološko društvo Folk Slovenija je bilo ustanovljeno leta 1996 in je v slovenskem prostoru prepoznavno kot stanovsko društvo poustvarjalcev in raziskovalcev ljudske glasbe. Je uspešen spoj posameznikov in skupin, ki se ljudskemu glasbenemu izročilu posvečajo v njegovem praktičnem delu, največkrat na podlagi lastne raziskave na terenu ali pa preko dostopnega gradiva in virov v različnih arhivih in zbirkah ljudske glasbe. Po drugi strani pa je v društvu vseskozi navzoča tudi etnomuzikološka stroka, ki se tradicijski glasbi posveča v raziskovalnem pogledu.
Odlomke z letnega koncerta Kulturnega in etnomuzikološkega društva Folk Slovenija, ki se je odvil zadnji petek v septembru v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, ste poslušali v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
V nocojšnji oddaji ste slišali, kje je bilo v septembru Dobro delo, ki dobro dene. Slišali ste tudi od kod bodo pripeljali avtobusi na gala koncert in slišali ste posnetek akademije, ki smo jo pripravili ob blagoslovu kipa našega ustanovitelja Boleta v Knežaku na zadnjo avgustovsko nedeljo.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik vlade Matej Arčon je v minulih štirih dneh obiskal Slovence Beneluksu. Kar nekaj institucij Evropske unije ima sedež v Luksemburgu, tudi tam živi in dela okoli tisoč Slovencev. Tudi na uglednih položajih. Poseben program so mu pripravili učenci, ki šolo obiskujejo na predšolski, primarni in sekundarni stopnji. Več kot sto jih je. Minister je obiskal tudi slovensko skupnost v pokrajini Limburg na zahodu Belgije, na slovenskem dnevu v Maasmechelnu pa je tamkajšnjemu Slovenskemu društvu sv. Barbara podelil priznanje ob 95-letnici delovanja. V belgijski prestolnici se je srečal s predstavniki slovenskih skupnosti in obiskal Slovenski kulturni center z bralnim kotičkom. Včeraj je bil še v Slovenskem pastoralnem centru, ki ga vodi dr. Zvone Štrubelj in kjer pripravljajo številne dogodke, z željo, da povezujejo tamkajšnje Slovence, prizadevajo pa si tudi za promocijo matice v belgijskem okolju. Zaznati je vedno večji interes za učenje slovenskega jezika.