Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.
Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Poletje je čas, ko se naši vrtovi bohotijo v različnih barvah, v medijih pa se ta čas imenuje čas kislih kumaric. Obdobje dopustov je praviloma čas, ko se družbeno dogajanje nekoliko umiri, na površje pa priplavajo tiste zimzelene novičke, včasih le delno resnične, premnogokrat pa povsem nepomembne.
Živimo namreč v času, ko nas zaposlujejo novice iz najbolj oddaljenih koncev sveta, ne glede na njihovo resnično pomembnost za naš obstoj in prihodnost. Uredniki teh in onih spletnih kanalov skrbijo, da se naš pogled vedno ujame na nekaj novega, svežega, na nekaj, kar bo vredno naše pozornosti. Seveda, če urednik sploh obstaja in njegovega dela ne opravlja kompleksen algoritem, ki pa je končno mogoče še bolj uspešen, vsaj kar se izračuna pričakovanih branj, klikov ali všečkov tiče. A zmožnost človeškega dojemanja se ni bistveno spremenila. Zmožnost pozornega spremljanja in pomnjenja podatkovnih bonbončkov, ki nam jih delijo in si jih delimo med seboj, je omejena. In čeprav je Slovencu svet bližje in bolj dostopen, kot je bil stoletje ali dve nazaj, pa sta njegovo razumevanje in dojemanje verjetno še vedno tako oddaljeni kot sta bili. Ta poplava dražljajev, ki prihajajo od tu in tam, nam jemlje čas in moč, da bi živeli zdaj in tukaj. Da bi razumeli svoje domače okolje, svoje odnose, da bi svoj čas, ljubezen in žrtev darovali za svet okoli nas.
Celoten komentar si lahko preberete na spletni strani Radia Ognjišče.
Rojaki iz Argentine že 90 let romajo v Marijino narodno svetišče v Lujan. Letošnje romanje bo v nedeljo, 5. maja, nam je povedal slovenski duhovnik v Buenos Airesu Robert Brest. Najprej je sveta spoved, nato je v baziliki sveta maša in po njej je čas za kosilo. Popoldne je procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobo Marije Pomagaj z Brezij, podobo lujanske Marije in tudi svetogorske Marije za predvojno izseljensko skupnost. V teh dneh že poteka duhovna priprava.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...