Utrip dneva dne 24. 11.

• Cigler Kralj ob referendumu o dolgotrajni oskrbi: Koalicija kaže pišmeuhovski odnos do starejših.
• Podjetnike skrbi prihajajoče leto in nemška recesija, kritični so do vladnih počasnih ukrepov.
• 15 članic Evropske unije ne namerava podpreti predloga za omejevanje cen plina, med njimi neuradno tudi Slovenija.
• Beograd in Priština na pobudo Bruslja do dogovora o registrskih tablicah.
• Medtem ko je Klic dobrote za družine v stiski zbral približno 300 tisoč evrov, se je premoženje 100 najbogatejših Slovencev v zadnjem letu povečalo za 15 odstotkov oz. za milijardo evrov.
• Vreme: Sončno z občasno zmerno oblačnostjo.

Kaj recesija v Nemčiji pomeni za Slovenijo?

Jeseni nas čakajo težave v svetovnih gospodarstvih. Po besedah ekonomista in profesorja na ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Saše Polanca nas čaka ohlajanje gospodarske aktivnosti. Vse to pa bo vplivalo tako na podjetja kot posameznike.

Mozaik dneva dne 29. 7.

• V bolnišnicah priprave na morebitno jesensko rast števila covidnih bolnikov.
• Po državi se širijo ukrepi za zmerno rabo pitne vode.
• Zaradi požara trpijo tudi prostoživeče živali, ki najbolj potrebujejo vodo.
• Ekonomske napovedi kažejo, da se nam bliža zahtevna jesen. Čaka nas recesija.
• VREME: Ponoči bodo padavine zajele vso Slovenijo. Dopoldne se bo od zahoda razjasnilo.

Nas čaka domino efekt?

Nemško gospodarstvo se bo po oceni ekonomistov iz inštituta za globalno gospodarstvo v tretjem četrtletju skrčilo za 0,3 odstotka. To bi pomenilo, da bo Nemčija vstopila v tehnično recesijo, saj je krčenje gospodarstva že zabeležila v drugem četrtletju. To bi lahko vplivalo tudi na slovenska podjetja, opozarja profesor na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti dr. Žan Jan Oplotnik.»Že statistični podatki pokažejo, da je Nemčija naša največja trgovinska partnerica, saj slovenska podjetja tja izvozijo več kot 20 odstotkov celotnega izvoza. To po domino efektu pomeni, da bodo, če Nemčija začne manj povpraševati po izdelkih iz vsega sveta in pa tudi naših izdelkih, tudi naša slovenska podjetja vsaj na srednji rok čutila kot zmanjšanje povpraševanja,« je dejal ekonomist Oplotnik. Ocenjuje, da je gospodarstvo tokrat nekoliko bolje pripravljeno na novo krizo, kot je bilo pred zadnjo finančno krizo. »V sedanjem času je denarja na trgu več kot dovolj, torej finančna kriza, ki je bila deset let nazaj, je imela korenine v monetarnem sistemu, sedanja kriza pa ima verjetno samo značaj običajnih nihanj v gospodarstvu. Leta in leta smo zelo pospešeno rasli in popolnoma normalno je, vsi smo to pričakovali, da bo prej ali slej prišlo do obrata. Mislim pa, da ta obrat ne bi smel biti tako močan, kot je bil pred desetimi leti,« je povedal.

Ali lahko, tako kot Italija, v recesijo zdrsne tudi Slovenija?

Gostje: ekonomist, izr. prof. dr. Anže Burger, izvršni direktor Kluba slovenskih podjetnikov SBC Goran Novković in novinar na RAI v Trstu Andrej Černic.