Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Ob 950 letnici krške škofije smo pred mikrofon povabili škofa Jožeta Marketza, ki je spregovoril o zgodovini fundacije sv. Eme Krške, o razliki med krško in celovško škofijo, o sobivanju dveh narodov v škofiji in o bližnjem vrhu praznovanja jubileja krške škofije, ki so ga povezali tudi s papeževo pobudo o sinodalni poti.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Ob 950 letnici krške škofije smo pred mikrofon povabili škofa Jožeta Marketza, ki je spregovoril o zgodovini fundacije sv. Eme Krške, o razliki med krško in celovško škofijo, o sobivanju dveh narodov v škofiji in o bližnjem vrhu praznovanja jubileja krške škofije, ki so ga povezali tudi s papeževo pobudo o sinodalni poti.
Graditelji slovenskega doma
Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota.
Graditelji slovenskega doma
Bil je pesnik, pisatelj, publicist in bibliotekar. Med vojno v Gonarsu in na prisilnem delu. Končal je študij zgodovine, zemljepisa in psihologije. Delal je v različnih vzgojno-izobraževalnih ustanovah in uporavnih službah. Znan je predvsem kot odličen pesnik za najmlajše; številne pesmi so doživele uglasbitve. Pisal je tudi za odrasle. Po upokojitvi je živel v Stični, napisal knjigo osv. Bernardu, p. Simonu Ašiču in zgodovinski prikaz obnovljene stiške opatije Oživljena tihota.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje je bil ddr. Ernest Petrič.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost tokratne oddaje je bil ddr. Ernest Petrič.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste med drugim slišali, da je družina v središču papeževega molitvenega namena za mesec junij in da bomo dobili 21 novih kardinalov. Poročali smo tudi, da je ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarhata pretrgala vezi z Rusijo.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste med drugim slišali, da je družina v središču papeževega molitvenega namena za mesec junij in da bomo dobili 21 novih kardinalov. Poročali smo tudi, da je ukrajinska pravoslavna cerkev moskovskega patriarhata pretrgala vezi z Rusijo.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Naš cilj je izpolnitev Kristusove zapovedi, da bi bili vsi eno! S temi besedami je patriarh Porfirij opisal četrtkovo spravno liturgijo v cerkvi sv. Save, ki je po desetletjih sporov povezala Srbsko in Makedonsko pravoslavno Cerkev. Ker gre za pomemben premik v odnosu med Cerkvama, ki sta bili desetletja v razkolu, smo v studio povabili dr. Simona Malmenvalla, ki nam je osvetlil pomen slovesnosti in zgodovino obeh Cerkva.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Naš cilj je izpolnitev Kristusove zapovedi, da bi bili vsi eno! S temi besedami je patriarh Porfirij opisal četrtkovo spravno liturgijo v cerkvi sv. Save, ki je po desetletjih sporov povezala Srbsko in Makedonsko pravoslavno Cerkev. Ker gre za pomemben premik v odnosu med Cerkvama, ki sta bili desetletja v razkolu, smo v studio povabili dr. Simona Malmenvalla, ki nam je osvetlil pomen slovesnosti in zgodovino obeh Cerkva.
Graditelji slovenskega doma
Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof.
Graditelji slovenskega doma
Glasbenik, humanist in prvi redni dunajski škof Jurij Slatkónja je bil po rodu Ljubljančan. Po študiju in duhovniškem posvečenju je predaval na dunajski univerzi. Užival je velik ugled na dvoru cesarja Maksimilijana I. Tam je bil dvorni svétnik, kaplan in pevovodja cesarskega zbora ter ustanovitelj slovitih Dunajskih dečkov, 1513 pa je postal prvi dunajski škof.
Iz življenja vesoljne Cerkve
O nedavnem tretjem svetovnem srečanju misijonarjev usmiljenja v Vatikanu, ki jim je papež Frančišek podelil dosmrtni mandat. O njih govori tudi dokument o prenovi Rimske kurije. O tem v pogovoru s p. Robertom Bahčičem, rektorjem svetišča Marije Pomagaj na Brezjah. V drugem delu oddaje pa pogovor z vrhovnim predstojnikom lazaristovov Tomažem Mavričem o nedavnem obisku sobratov slovenske province in o viziji njihovega dela v prihodnje.
Iz življenja vesoljne Cerkve
O nedavnem tretjem svetovnem srečanju misijonarjev usmiljenja v Vatikanu, ki jim je papež Frančišek podelil dosmrtni mandat. O njih govori tudi dokument o prenovi Rimske kurije. O tem v pogovoru s p. Robertom Bahčičem, rektorjem svetišča Marije Pomagaj na Brezjah. V drugem delu oddaje pa pogovor z vrhovnim predstojnikom lazaristovov Tomažem Mavričem o nedavnem obisku sobratov slovenske province in o viziji njihovega dela v prihodnje.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo vam predstavili vrhovnega predstojnika frančiškanov Massima Fusarellija, njegov pogled na aktualnost Frančiškove karizme danes, na izzive pred katerimi je katoliška Cerkev … Spregovoril je tudi o bratih, ki živijo v Sveti deželi in v Ukrajini.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve smo vam predstavili vrhovnega predstojnika frančiškanov Massima Fusarellija, njegov pogled na aktualnost Frančiškove karizme danes, na izzive pred katerimi je katoliška Cerkev … Spregovoril je tudi o bratih, ki živijo v Sveti deželi in v Ukrajini.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat vam v oddaji graditelji predstavljamo dolgoletnega ravnatelja papeškega zavoda Slovenik v Rimu apostolskega pronotarja Maksimilijana Jezêrnika. Bil je ravnatelj Zavoda za širjenje vere, profesor na Urbaniani, pa tudi pobudnik Slovenske teološke akademije ter goreč misijonski delavec. Vrsto let je bil postulator za beatifikacijo škofa Slomška; sodeloval je pri postopku za Baragovo beatifikacijo.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje, več predsodek« manj z gostom prof. dr. Ernestom Petričem o tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. Petrič tudi o nujnosti dialoga in o tem, zakaj podpira pobudo Povežimo Slovenijo. Tudi o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji »Spoznanje, več predsodek« manj z gostom prof. dr. Ernestom Petričem o tem, koga voliti, kako oceniti posamezne stranke in kandidate, kaj so delali in pokazali doslej. Petrič tudi o nujnosti dialoga in o tem, zakaj podpira pobudo Povežimo Slovenijo. Tudi o tem, zakaj je Ukrajino treba podpreti in možnostih za končanje vojne.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tokrat o posvetitvi Ukrajine in Rusije Marijinemu brezmadežnemu srcu, o prenovi Rimske kurije ... V daljšem pogovoru s škofom Francem Šuštarjem pa o Tretjih Evropskih katoliških socialnih dnevih, ki so prejšnji konec tedna potekali v Bratislavi. Posebno pozornost so namenili demografiji ter tehnološkemu in okoljskemu prehodu Stare celine.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V tokratni oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve tokrat o posvetitvi Ukrajine in Rusije Marijinemu brezmadežnemu srcu, o prenovi Rimske kurije ... V daljšem pogovoru s škofom Francem Šuštarjem pa o Tretjih Evropskih katoliških socialnih dnevih, ki so prejšnji konec tedna potekali v Bratislavi. Posebno pozornost so namenili demografiji ter tehnološkemu in okoljskemu prehodu Stare celine.
Graditelji slovenskega doma
Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«
Graditelji slovenskega doma
Prekmurski očak škof Jožef Smej je bil dušni pastir, pa tudi cerkveni zgodovinar, ekumenski delavec, pesnik, pisatelj in prevajalec. Soboški škof Peter Štumpf je o njem dejal: »Ne da bi se s tem ponašal, je on sam z leti postal močna zlata vez med Prekmurci in ostalimi Slovenci; med Prekmurci in porabskimi Slovenci; med Prekmurci, Madžari, Hrvati in Nemci, med katoličani in evangeličani. Nikogar ni spregledal – ne Romov, ne zapuščenih, ne ubogih.«
Graditelji slovenskega doma
Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.
Graditelji slovenskega doma
Učiteljica glasbe, Božja služabnica Cvetána Príol je bila Mariborčanka. Po klasični gimnaziji se je odločila za študij glasbe. Med vojno je na prisilnem delu v tovarni tankov blizu Gradca hudo zbolela. Posledice je čutila vse življenje, v katerem je izkusila vrsto bolezni. Njen duhovni voditelj jezuit p. Jakob Lavra je o njej zapisal: »Cvetana je svoje življenje ponudila Bogu kot zadostilno žrtev, da Bog ohrani Slovencem vero in Cerkev. Bog je to njeno ponudbo sprejel. Kmalu se je začel njen križev pot po bolnišnicah in sanatorijih. Trajal je do njene smrti leta 1973.« Škofijski postopek za njeno beatifikacijo se je začel 1. marca leta 2003.
Naš pogled
Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imel priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici. Zato pred volitvami sprašujte, preverjajte in ocenjujte!
Naš pogled
Predvolilni čas ni le priložnost za predstavljanje programov strank, ampak tudi za oceno tistih, ki so dobile priložnost v tem mandatu. Gre za parlamentarne stranke, ki so programe predstavljale že pred štirimi leti. Se spomnite njihovih obljub? Vse, razen SNS, so bile nekaj časa v vladi in tako imel priložnost, da uresničijo, kar so napovedovale. Imamo še eno nadvladno stranko, Levico, ki je pogodbeno sodelovala s prvo vlado tega mandata. Ni ji bilo treba prevzemati odgovornosti, imela pa je odločilno vlogo pri odločanjih; bila je jeziček na tehtnici. Zato pred volitvami sprašujte, preverjajte in ocenjujte!
Spoznanje več, predsodek manj
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
Spoznanje več, predsodek manj
S prof. dr. Ernestom Petričem najprej o olimpijskih igrah, ki krepijo prepoznavnost Slovenije v svetu. Njegov pogled na pogovor premierja Janeza Janše za indijsko nacionalno televizijo in omembi Tajvana s katero je dregnil v osje gnezdo. O napetosti na rusko-ukrajinski meji in možnih rešitvah. Petrič je podal tudi kratko oceno Šarčeve in Janševe vlade, spregovoril o pričakovanji volivcev pred volitvami in vlogi medijev v času do njih.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Katoličani smo obhajali svetovni dan bolnikov, kraljica Elizabeta II. predstavlja pomemben steber krščanstva, obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov Svetega sedeža in Slovenije in pogovor z Karlom Bolčino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Katoličani smo obhajali svetovni dan bolnikov, kraljica Elizabeta II. predstavlja pomemben steber krščanstva, obletnica vzpostavitve diplomatskih odnosov Svetega sedeža in Slovenije in pogovor z Karlom Bolčino.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Tokrat smo posebno pozornost namenili molitvenemu dnevu za mir v Ukrajini ter jubilejnemu letu, ki ga začenja salezijanska leto ob 400. obletnici smrti Frančiška Saleškega.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Tokrat smo posebno pozornost namenili molitvenemu dnevu za mir v Ukrajini ter jubilejnemu letu, ki ga začenja salezijanska leto ob 400. obletnici smrti Frančiška Saleškega.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste slišali o praznovanju nedelje Jezusovega krsta v Vatikanu in o papeževem nagovoru diplomatom, ki so akreditirani pri Svetem sedež, ob začetku novega leta. V daljšem pogovoru pa o nedelji Božje besede, ki jo je papež Frančišek razglasil za vso Cerkev na god sv. Hieronima 2019. Praznujemo jo na tretjo nedeljo med letom.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V oddaji ste slišali o praznovanju nedelje Jezusovega krsta v Vatikanu in o papeževem nagovoru diplomatom, ki so akreditirani pri Svetem sedež, ob začetku novega leta. V daljšem pogovoru pa o nedelji Božje besede, ki jo je papež Frančišek razglasil za vso Cerkev na god sv. Hieronima 2019. Praznujemo jo na tretjo nedeljo med letom.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat obujamo spomin na jezuitskega duhovnika, pisatelja, ljudskega misijonarja in voditelja duhovnih vaj p. Franca Cerarja, iz Dobličah pri Črnomlju. Vojna vihra mu je prekrižala načrte, ko je želel k jezitom in ga zansela v partizane. A ohranil je jasen cilj, postal redovnik, bil posvečen in od takrat večino svojih duhovniških let bival v Mariboru v župniji sv. Magdalene.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
Nadškof Stanislav Zore je spregovoril o nekaterih duhovnih spodbudah papeža Frančiška v minulem letu, o obrobjih in najbolj ranljivih, na katere je papež večkrat spomnil ter o nekaterih njegovih sporočilih današnjemu svetu.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V temi tedna s kustosom Svete dežele v Sloveniji p. Petrom Lavrihom o nedavnem papeževem obisku na Cipru, o praznovanju adventa in božiča v Jeruzalemu in Betlehemu ter težkih razmerah krščanske skupnosti v Jezusovi domovini, ki je v veliki meri odvisna od romarjev. Poleg tega še: Kaj nam papež svetuje v pripravi na božič, poslanica latinskega patriarha v Jeruzalemu, praznovanje Drinskih mučenk v Goraždah in Lateranski palači, ki je postala muzej.
Iz življenja vesoljne Cerkve
V temi tedna s kustosom Svete dežele v Sloveniji p. Petrom Lavrihom o nedavnem papeževem obisku na Cipru, o praznovanju adventa in božiča v Jeruzalemu in Betlehemu ter težkih razmerah krščanske skupnosti v Jezusovi domovini, ki je v veliki meri odvisna od romarjev. Poleg tega še: Kaj nam papež svetuje v pripravi na božič, poslanica latinskega patriarha v Jeruzalemu, praznovanje Drinskih mučenk v Goraždah in Lateranski palači, ki je postala muzej.
Graditelji slovenskega doma
»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične.
Graditelji slovenskega doma
»Vse življenje sem rad obiskoval slovenske cerkve in cerkvice božje in jih raziskoval, saj so bile blizu mojemu srcu. Obiskoval sem jih kot umetnostni zgodovinar, kot Slovenec in kot kristjan.« To je pogosto poudarjal Marijan Zadnikar, eden najvidnejših umetnostnih zgodovinarjev raziskovalcev in konservatorjev prve povojne generacije generacije pri nas. Posebno pozornost je posvetil romaniki na naših tleh, predvsem cerkvenemu stavbarstvu od Hrastovelj do Stične.
Spoznanje več, predsodek manj
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
Spoznanje več, predsodek manj
V četrtem valu epidemije so nam odgovorni v zdravstveni stroki in vladi veliko zaupali. Pustili so nam kar največ svobode, ki je možna v takih razmerah, a s poudarkom, naj se cepimo, naj spoštujemo ukrepe. Je bilo oziroma je naše ravnanje optimalno ali smo spet plačali preveliko ceno? Po mnenju dr. Petriča je pri nas epidemija postala tudi politično vprašanje. V oddaji tudi o politični razklanosti in nujnosti medsebojnega sprejemanja, če želimo dobro Sloveniji. O ustavnem sodišču, o nadzoru nad sodno vejo oblasti in o vprašanju nezakonitih prehodov meje, ki je s smrtjo deklice v Dragonji znova aktualno.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat predstavljamo fizika, urednika, ilustratorja in satirika Boža Kosa, doma iz Maribora. Med vojno so bili izgnani v Srbijo. Čeprav je bil po izobrazbi fizik, se je posvetil risanju. Urejal je Pavliha, Cicibana in Petko. Najbolj prepoznaven je po stripu Kavboj Pipec in Rdeča pesa, ki je desetletja polnil strani Pionirskega lista in Pila. Bil je mojster karikature. Ilustriral je nad 40 knjig, med njimi tri brata Vladimirja, misijonarja na Japonskem. Sledi je pustil tudi v Hiši eksperimentov, ki jo vodi njegov sin Miha.
Graditelji slovenskega doma
Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.
Graditelji slovenskega doma
Uveljavil se je kot slovensko-ameriški slavist, primerjalni jezikoslovec, filolog, etnolog in kulturni zgodovinar. Po študiju v Ljubljani je učil na srednjih šolah na Tržaškem in Goriškem. Od leta 1965 je predaval slovansko jezikoslovje in književnost na kolumbijski univerzi v New Yorku. Zaslužen je, da se je slovenistika v ZDA uveljavila kot samostojna znanstvena veda. Ustanovil je Društvo za slovenske študije - Society for Slovene Studies.
Spoznanje več, predsodek manj
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
Spoznanje več, predsodek manj
Z dr. Ernestom Petričem tokrat o nedavnem vrh voditeljev EU na Brdu pri Kranju, kjer so se jim pridružili tudi voditelji držav Zahodnega Balkana, o spremljajočih nasilnih protestih, o medijski svobodi ter o premagovanju epidemije covida-19 in drugih aktualnih temah.
Graditelji slovenskega doma
Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.
Graditelji slovenskega doma
Muzikolog, skladatelj in duhovnik p. Vendelin Špendov je bil rojen pred sto leti na Dobravi nad Bledom. Pri osemnajstih letih je postal frančiškan, po vojni je bil begunec; večino časa je deloval v ZDA, nekaj let v Ljubljani. Navdušen nad liturgično prenovo koncila je uglasbil vrsto mašnih spevov, napisal več slovenskih in latinskih maš, nad 50 Marijinih in drugih cerkvenih pesmi … Bil je tudi priznan zborovodja in organist.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat o delu komisije OZN za mednarodno pravo, o pozivu nadškofa Zoreta o odprtosti, sprejemanju in medsebojnem spoštovanju, o Šarčevem izključujočem povezovanju levice, o demokraciji pri nas in o njeni izkrivljeni podobi, o intervjuju Jožeta Možine z Igorjem Vovkom.
Tudi o cepljenju PTC potrdilih, napetostih med informacijsko pooblaščenko in NIJZ ter o vlogi ustavnega sodišča pri razsojanju vladnih ukrepov. Ob koncu je dr. Petrič spregovoril še o razmerah v Afganistanu in kaj lahko pričakujemo v tem delu sveta.
Graditelji slovenskega doma
(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)
Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.
Graditelji slovenskega doma
(Bohinjec, ki je svoje življenje posvetil Koroškim Slovencem)
Tokrat o uredniku, publicistu, prevajalcu in duhovniku Janezu Polancu, ki je otroštvo preživljal na Gorjušah pri Koprivniku nad Bohinjem. Po gimnaziji je odšel na Koroško in se posvetil delu za rojake v krški škofiji; kot duhovnik je deloval v več dvojezičnih župnijah in pri dušnopastirskem uradu. Bil je prof. verouka na novoustnovljeni slovenski gimnaziji v Celovcu, avtor številnih učbenikov, urednik Nedelje, koledarjev Mohorjeve družbe. Uveljavil se je kot pisec domačijskih črtic in kratke proze. Prevajal je iz nemščine in francoščine.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.
Graditelji slovenskega doma
Tokrat smo osvetlili življenje in delo klasika slovenske pravne znanosti Leonida Pitamica, avtorja knjige Država, ki je bil desetletja po vojni zamolčan, danes pa stroka znova ceni kot strokovnjaka, ki ga v marsičem še ni nihče presegel. Bil je prvi dekan pravne fakultete, sodeloval na pariški mirovni konferenci, bil veleposlanik Kraljevine Jugoslavije v ZDA, član arbitražnega sodišča v Haagu, plemenit človek, praktičen kristjan in dejaven na področju dobrodelnosti; med drugim je vodil Vincencijevo družbo.
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Pogovor o
Se spomnite, kaj vse se je dogajalo v času osamosvajanja, ob razglasitvi samostojnosti in v osamosvojitveni vojni leta 1991? Tisti čas je z nami podoživljal takratni minister za informiranje Jelko Kacin. Razkril je nekatera ozadja, ki jih gotovo še ne poznate! Kako se je rojevala slovenska vojska in kako je dobila orožje? Kako je nastajala STA? Slovenijo je reševal tudi Gorbačov? Zakaj je agresija jugo vojske tako klavrno propadla? Kdaj je bil storjen prvi korak k mednarodnemu priznanju?
Naš pogled
Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Naš pogled
Koliko srčnosti, poguma, pa tudi molitve in zaupanja je takrat sklenilo obroč nad mlado Slovenijo, ki so jo želeli jugoslovanski generali v kali zatreti. 30. obletnica samostojnosti je priložnost, da obudimo spomin na tisti čas, obnovimo hvaležnost za samostojno Slovenijo.
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ...
Spoznanje več, predsodek manj
Dr. Petrič tokrat o 30. obletnici države Slovenije; o poti, ki nas je do nje pripeljala; o Slovencih in drugih prebivalcih naše domovine, ki smo odločali o svoji usodi, o političnem sistemu, v katerem želimo živeti; o trenutnem stanju države trideset let po njenem rojstvu in o tem, kakšno prihodnost si zaslužimo. V oddaji še o prihodnosti Evrope, o predsedovanje Slovenije Svetu EU, o ustavnem sodišču, o ugledu Slovenije v tujini ...
Graditelji slovenskega doma
V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.
Graditelji slovenskega doma
V duhu Katoliške akcije vzgojen pravnik, filozof in publicist Milan Komar je osnovno izobrazbo dobil v Ljubljani, sredi druge svetovne vojne doktoriral v Torinu, se na Goriškem pridružil domobrancem in izdajal prvi slovenski časopis po fašistični dobi. Po vojni šel v Agrentino in se posvetil filozofiji. Postal je eden najbolj pronocljivih katoliških mislecev druge polovice 20. stoletja tako v novi domovini kot v slovenski skupnosti, razen v domovini, kjer je bil do osamosvojitve prepovedan.
Dogodki
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Dogodki
Na Radiu Ognjišče je o Trubarju spregovoril odličen poznavalec njegovega nemškega obdobja dr. Zvone Štrubelj.
Informativni prispevki
Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.
Informativni prispevki
Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.
Graditelji slovenskega doma
V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji.
Graditelji slovenskega doma
V času, ko je komunistična oblast izgnala redovnice iz javnega življenja, se je pri nas rojevala prva skupnost posvečenega življenja. Zamisel se je porodila pred sto leti rojeni Angeli Kerin, poročeni Kotnik. V težkih povojnih letih, ko je bila Cerkev preganjana, je spoznala, da je rešitev v radikalnem življenju po evangeliju, v služenju ubogim. Kot orodje v božjih rokah je ustanovila prvo svetno ustanovo na Slovenskem in ji dala ime Družina Kristusa Odrešenika. Življenje, polno preizkušenj, je darovala Bogu in ljudem v stiski, zato jo nekateri imenujejo slovenska Mati Terezija. Več o njenem življenju in delu v tokratni oddaji graditelji.
Naš pogled
Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.
Naš pogled
Za nami je trinajst mesecev in pol upora proti novemu koronavirusu in proti novi vladi. Smo v tretjem valu epidemije in ne vem v katerem valu odstavljanja trenutne oblasti. A danes je v ospredju upor proti okupatorju aprila 1941. V nekdanji državi je bila zgodovina povsem jasna. Vse skupaj se je začelo 27. aprila v Vidmarjevi vili … A že takrat so se porajali dvomi.
Graditelji slovenskega doma
Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.
Graditelji slovenskega doma
Pred stoletjem in pol v Bistri pri Vrhniki rojeni urbanist in arhitekt Ivan Jager je študiral na Dunaju in tam prijateljeval s Plečnikom. Že med študijem je s Fabianijem sodeloval pri urbanističnih načrtih za Ljubljano. Leta 1901 je bil na Kitajskem, kjer je sodeloval pri obnovi pekinške poslanske četrti. Naslednje leto se je na povabilo brata Franca, duhovnika, preselil v Minneapolis v ZDA, kjer je ostal do smrti. Tam se je hitro uveljavil in postal svetovalec mestne urbanistične komisije in pozneje vodilni urbanist; imenovali so ga tudi »graditelj Minneapolisa«. V secesijskem slogu je opremil več Župančičevih in Cankarjevih del. Danes ga skupaj s Fabianijem in Plečnikom uvrščamo med začetnike slovenske moderne arhitekture.
Spoznanje več, predsodek manj
Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?
Spoznanje več, predsodek manj
Kakšni so rezultati ustavitve javnega življenja za velikonočne praznike? Po eni strani je bilo ukrep, ki je oteževal izhod iz države, prekomeren, zato ga je ustavno sodišče zadržalo, po drugi strani so verni na največji krščanski paznik ostali pred zaprtimi vrati cerkva. Protestov ni bilo, pa bi bili morda bolj upravičeni. Z dr. Petričem tudi o tem, kaj šibka oziroma negotova večina v državnem zboru pomeni za reševanje epidemije in kaj za predsedovanje EU. Bi bile predčasne volitve rešitev?
Informativni prispevki
Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.
Informativni prispevki
Škof Jurij Bizjak se svojega predhodnika na sedežu koprske škofije spominja kot veselega, odprtega in močnega človeka. Imel je veliko prijateljev, dobro je poznal svoje duhovnike in tudi številne vernike, ohranjal stik z njimi. Tudi po upokojitvi je bil dejaven, saj je vodil številne slovesnosti, delil zakramente, imel duhovne vaje … Na smrt je bil vedno pripravljen. Njegova dela bodo še dolgo bogatila koprsko škofijo.
Informativni prispevki
Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.
Informativni prispevki
Spominjam se ga, da se je rad oglašal s tehtno in utemeljeno besedo. Spomnil je še, kako je škof Pirih vrsto let pripravljal bogoslovce na diakonsko posvečenje in jih znal opogumiti, če so se znašli v dvomih.
Informativni prispevki
Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.
Informativni prispevki
Škof Metod bo ostal v srcih vernikov, sodelavcev Karitas, pa tudi Cerkve v Sloveniji lik človeka, ki je znal prisluhniti, ki je želel spoznati človeka in iti z njim po poti naprej.
Informativni prispevki
Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.
Informativni prispevki
Franc Prelc je bil škofov sopotnik v duhovništvo že v semenišču v Pazinu. Kot škofa ga je največkrat srečeval ob birmovanju skupaj s svojim župnijskim občestvom.
Graditelji slovenskega doma
Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.
Graditelji slovenskega doma
Zdravnik Ivan Oražen je pred smrtjo vse svoje premoženje zapustil za ustanovitev in vzdrževanje Oražnovega doma, ki je namenjen za bivanje manj premožnih študentov medicine v Ljubljani. Manj znano pa je, da je bil v vodstvu sokolske zveze, da je kot zdravnik sodeloval v balkanski ter prvi svetovni vojni in si prizadeval za slovenstvo. Pomembno vlogo je imel tudi pri ustanavljanju Medicinske fakultete.
Graditelji slovenskega doma
Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.
Graditelji slovenskega doma
Pesnik, prevajalec in publicist Zdravko Jelinčič, doma s Črnga vrha nad Idrijo, je pustil svoje sledi v domovini, zamestvu in izseljenstvu. Kot otrok je izkusil izgnanstvo. V Benetkah je končal študij modernih jezikov in književnost. Po vojni je učil v goriškem klasičnem liceju, zatem pa v Šempetru. Zaradi težav s komunistično oblastjo se je umaknil v Kanado in nadaljeval s poučevanjem v Torontu. Pisal je pesmi v slovenščini, italijanščini in ruščini. Najbolj odmeven je njegov prevod latinske zgodovine jezuita Martina Bavčerja, ki je izšel pod naslovom Zgodbe Norika in Furlanije.
Spoznanje več, predsodek manj
Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …
Spoznanje več, predsodek manj
Naš sogovornik je bil dr. Ernest Petrič. Govorili smo o epidemiji covida-19, posledicah, ki jih bomo čutili vsi, o etičnih vprašanjih, ki jih postavljajo izredne razmere … Tudi o kriznem odločanju, ki ga zahteva sedanji trenutek, o razklanosti v slovenski družbi, ki je zahtevala večji davek, kot bi bilo treba, pa tudi o nujnosti sodelovanja vseh predstavnikov politike, če želimo hitreje in manj prizadeti iziti iz tega …
Pogovor o
V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.
Pogovor o
V tokratni oddaji nas je zanimalo, kako so se z epidemijo covida-19 soočili v redovnih skupnostih. S. Mojca Šimenc je povedala, kako se je v prvem valu pri njih za trenutek vse ustavilo, kakšne so bile prve reakcije, kako je to vplivalo na njihovo delo in duhovno življenje. Predstavila je izsledke ankete, v kateri je sodelovalo 134 sester; spregovorila o pozitivnih izkušnjah: od sester v skafandrih do novih oblik apostolata ter se z optimizmom zazrla v prihodnost, ki ni odvisna samo od človeka.
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Informativne oddaje
Graditelji slovenskega doma
Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.
Graditelji slovenskega doma
Ob 100. rojstnem dnevu zgodovinarja Vasilija Melika smo predstavili njegovo življenje in delo. Med drugim je poudarjal, da je v naši zgodovini obdobje 1861- 1914 čas, ko smo Slovenci najbolj napredovali, ko smo premostili ves kulturni zaostanek, ki nas je težil od srednjega veka naprej, ko smo postali pravi, drugim enakovreden narod, ko smo doživeli največji vzpon v vsej naši zgodovini.
Informativne oddaje
Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.
Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.
Informativne oddaje
Tretja pošiljka cepiva za zdravstvene delavce; naslednja za starejše, ki niso v domovih.Hitri testi v zdravstvenih domovih bi lahko pripomogli k odpiranju nekaterih dejavnosti.Vračanje otrok s posebnimi potrebami v šole in prostovoljno testiranje njihovih učiteljev.Ameriški kongres že v novi sestavi; jutrišnje volitve v Georgii odločajo o večini v senatu.Slovenska karitas z novo pobudo k zbiranju pomoči za prizadete v potresu na Hrvaškem.Britansko sodišče zavrnilo izročitev ustanovitelja Wikileaksa Assangea ZDAZačenjata se devetdesetdnevna programa duhovne poglobitve EXODUS 90 in FIAT 90.Potniški vlak do Kočevja obeta razbremenitev cest, razvojne možnosti in čistejše okolje.Šport: Tudi danes odmeva drugo mesto Anžeta Laniška na novoletni turneji.
Vreme: Popoldne še rahle padavine. Jutri bo sprva suho, proti večeru od juga dež in sneg.
Pojdite in učite
Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.
Pojdite in učite
Tokrat smo se ustavili pri misijonarju Lovrencu Lavtižarju, učencu Friderika Barage in sodelavcu Franca Pirca. Pred 200 leti rojen duhovnik je zmrznil na poti z misijonske postaje, na praznik sv. Frančiška Ksaverja, zavetnika misijonov. Njegov zgled predanosti evangeliju nagovarja še danes.
Graditelji slovenskega doma
Doma je bil s Kobdilja na Krasu. Od mladih let je bil v Gorici: najprej dijak, bogoslovec, prefekt, duhovnik in po doktoratu iz teologije profesor v bogoslovju, urednik, jasen in neomajen zagovornik katoliških načel. Zatem je skoraj četrt stoletja vodil škofijo na otoku Krku. Velja za začetnika katoliškega gibanja pri obeh narodih. Pri njegovem delu ga je vodila ljubezen do Jezusa v evharistiji, iz katere je črpal moč, za vse svoje delo. Predvsem zato je danes tudi svetniški kandidat.
Graditelji slovenskega doma
Spoznanje več, predsodek manj
V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.
Spoznanje več, predsodek manj
V tej težki situaciji, ki jo je povzročil covid-19, je po besedah dr. Ernesta Petriča potrebno ohraniti optimizem. »Lahko gremo naprej in šli bomo naprej. Veliko lažje in veliko bolj uspešno bomo pa šli, če bomo zmogli stopiti skupaj.« V tokratni oddaji je prof. Petrič spregovoril še o predplebiscitnem času pred tridesetimi leti, o vlogi Cerkve in nadškofa Šuštarja v tem dogajanju, o spopadanju z virusom, odnosu do slovenske vojske, reševanju neustavnosti volilne zakonodaje.
Pogovor o
Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.
Pogovor o
Že vrsto let poslušamo opozorila o pomanjkanju in preobremenjenosti zdravnikov v osnovnem zdravstvu. V času epidemije novega kronavirusa je stanje še težje težje. Da bi bolje poznali razmere in znali primerneje ravnati, ko sami potrebujemo zdravnika, smo jih povabili v oddajo Pogovor o. Z nami sta bila predsednica Združenja zdravnikov družinske medicine dr. Danica Rotar Pavlič in predsednik upravnega odbora Združenja za pediatrijo in specialist v zasebni ambulanti Moj pediater dr. Matjaž Homšak.
Naš pogled
Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.
Naš pogled
Izjava komisije SAZU za človekove pravice »Za izhod iz pandemije in avtokracije« kaže na to, da tudi akademiki »kolesarijo«, a verjetno ne vsi. Upam, da njihovo znanstveno raziskovalno delo, ne usmerja protijanševski sindrom, ki je postavil Šarčevo vlado in želi postaviti tudi naslednjo z isto vsebino in nekoliko marketinško dodelano embalažo.
Graditelji slovenskega doma
Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.
Graditelji slovenskega doma
Nadškof Alojzij Šuštar je vodil ljubljansko nadškofijo in kot metropolit tudi Cerkvev v Sloveniji v prelomnih časih. Zavzemal se je za dejavno sodelovanje vernikov v pastoralnem in tudi družbenem življenju. Sloveniji je v pomagal na poti k samostojnosti in ji odpiral vrata v evropski prostor. Kot človek spoštljivega dialoga se je zavedal, da prihodnost lahko gradimo le na temelju sprave.
Graditelji slovenskega doma
Primorski duhovnik Ljubo Marc je bil posvečen med vojno in je v Cerknem nasledil umorjena duhovnika Lada Piščanca in Ludvika Slugo. Duhovno je dozorel v komunističnih zaporih in se zatem kot novodobni Čedermac razdajal vernikom na župnijah, semeniščikom v Vipavi, zakoncem in družinam na raznih srečanjih. Na stara leta je v knjigi spominov Črepinje, opisal leta bogoslovja, čas vojne in povojna leta ter prestajanje krivične kazni v zaporih na ljubljanskih Žalah, na Igu in v Škofji Loki.
Graditelji slovenskega doma
Pogovor o
Zgodovinar Štefan Pinter, urednica Nedelje Mateja Rihter in ministrica za Slovence po svetu Helena Jaklitsch. V prvem delu smo se posvetili zgodovinskim okoliščinam, ki so pripeljale do plebiscita, v drugem življenju Slovencev na Koroškem in bolj ali manj uspešnemu iskanju dialoga z večinskim narodom, v tretjem pa odnosu matične domovine do rojakov v sosednji državi.
Pogovor o
Spoznanje več, predsodek manj
S prof. dr. Ernestom Petričem smo tokrat spregovorili o obletnici koroškega plebiscita in nujnosti povezovanja dveh narodov, o nalogah, ki jih Avstrija še ni izpolnila, o poročilu o vladavini prava v članicah Evropske povezave, o razmerah v Belorusiji in Gorskem Karabahu.
Spoznanje več, predsodek manj
Dogodki
Sodelovali so:
Spoznanje več, predsodek manj
Moja zgodba
Tokrat lahko prisluhnete pričevanju 94-letnega Antona Goleža, ki je bil kot mladoletnik pri domobrancih. Doživel je izročitev domobrancev partizanom na Koroškem, zatem ujetništvo v taborišču Kranj in koncentracijskem taborišču Šentvid. Tam je s sojetniki ob zasliševanjih in poniževanjih bival v nečloveških razmerah vse do amnestije avgusta 1945. Večina ujetnikov pa ni imela te sreča in so končali v Kočevskem Rogu.
Pogovor o
V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk.
Svetovalnica
Kje se lahko kopamo in na kaj moramo biti pozorni pri izbiri kopališča? Z nami je bila Ivanka Gale z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V nedelji po prazniku državnosti ste lahko prisluhnili pogovoru z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom o pomenu praznika, osamosvojitve, odnosu slovenskega naroda do domovine, aktualni krizi vrednot in vlogi katoliških medijev, ki jo vidi kot novi vodja koordinacije za katoliške medije pri Slovenski škofovski konferenci.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Ljubezen se začne tako, da vedno bolj opuščamo svoje hotenje po imeti in veljati, da bi se lahko bolj razdajali drugim.