V pogovoru z babico Rozmari Franc, strokovno vodjo zdravstvene in babiške nege Mariborske porodnišnice, smo govorili o izzivih in posebnosti oskrbe prezgodaj rojenih otrok. Dotaknili smo se višje stopnje prezgodnjega rojstva, postopkov podpore staršem ob izgubi otrok ter pomembnosti dostojnega slovesa. 

Govorili  smo prezgodaj rojenih otrocih, za katere je v naši državi zelo dobro poskrbljeno. Babica Rosemarie Franc in strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice nam je pojasnila, katere so najpogostejše zdravstvene težave, s katerimi se soočajo in kateri strokovnjaki se z njimi ukvarjajo. 

17. novembra smo obeležili svetovni dan prezgodaj rojenih otrok. Statistika pove, da je to vsak 10 otrok. Ker smo v adventnem času, ko se kristjani pripravljamo na božič, praznik rojstva Jezusa Kristusa, smo za pogovor prosili  podpredsednico Sekcije medicinskih sester in babic pri Zbornici – Zvezi babica Rosemarie Franc, ki je tudi strokovna vodja zdravstvene in babiške nege mariborske porodnišnice. 

Pred nami so božično novoletni prazniki, ko je na mizah več hrane kot običajno. Zato je dobrodošel pogovor z višjo svetovalko ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darjo Meglič. Povedala nam je, s katerimi preprostimi ukrepi učinkovito zmanjšamo odpadno užitno hrano denimo uporaba manjših krožnikov, pozornost na datume hrane, pravilne količine hrane na osebo in še kaj. Več smo tudi tudi izvedeli o tem, kako v okviru projekta Skrb za planet oz. Care4climate osveščajo otroke na naših šolah. 

Danes bomo v rubriki Življenje išče pot govorili  problemu odpadne užitne hrane v gospodinjstvih. Statistično gledano je odvržemo kar 29 kg na prebivalca vsako leto. Naša gostja bo višja svetovalka ministrstva za okolje, podnebje in energijo, iz sektorja za ravnanje z odpadki Darja Meglič. Govorili bomo o njihovih prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane in sicer o vabilu družinam oz. gospodinjstvom v projektu izpolnjevanju kuhinjskih dnevnikov odpadne hrane. Prisluhnite ji ob 9.20. 

Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim. 

Sveto leto 2025 se ne bo dogajalo samo v Rimu, temveč po vseh krajevnih Cerkvah, saj so škofje določili svetoletne cerkve v vsaki škofiji. Zunanje znamenje jubileja so vrata, ki so zelo močan simbol. Skozi vrata namreč vstopimo v nek drug prostor, lahko bi rekli, v novo življenje. Ko se zaporniku odprejo vrata, je to zares poseben občutek in resničnost, ki daje nove možnosti. Sveta vrata bodo samo v Rimu in sicer ne le štiri temveč kar pet, pove narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar, saj bodo peta letos v rimskem zaporu Rebibbia.