Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

s. Meta Potočnik

uporabnost čipke prt v Lurdu iz čipk tečaji klekljanja svetovanje

17. 6. 2022
Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

s. Meta Potočnik

VEČ ...|17. 6. 2022
Klekljanje je umetnost slovenske kulturne dediščine

Četudi se zdi, da se naši prsti dotikajo le še ekranov, pa učiteljica klekljanja Tanja Oblak pove, da ni čisto tako. V preteklih letih je namreč izvedla številne tečaje in delavnice klekljanja, ustvarila pa je tudi odmevne projekte kot je npr. Slovenska zastava iz čipk. V Sloveniji je čipka vpisana v register kulturne dediščine državnega pomena.

s. Meta Potočnik

uporabnost čipkeprt v Lurdu iz čipktečaji klekljanjasvetovanje

Življenje išče pot

VEČ ...|7. 4. 2025
Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

VDC Tončke Hočevar avtizem družba

Življenje išče pot

Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

VEČ ...|7. 4. 2025
Spoznajmo motnjo avtizma

2. aprila smo obeležili svetovni dan zavedanja o avtizmu. Namen te pobude je poudarek, da imajo tudi ljudje s to motnjo mesto v družbi. Poklicali smo direktorja VDC Tončke Hočevar iz Ljubljane Slavka Bolčeviča. 

s. Meta Potočnik

VDC Tončke Hočevar avtizem družba

Življenje išče pot

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

VEČ ...|4. 4. 2025
E- oskrba na domu prinaša več varnosti in samostojnosti

Povpraševanje po e- oskrbi na domu pri nas narašča, saj je vedno več starejših ljudi, ki si želijo čim dlje živeti doma. Rdeči gumb uporabnikom omogoča občutek varnosti tako  uporabnikom kot svojcem. Kako deluje, je pojasnil Peter Pustatičnik iz Telekoma Slovenije 

s. Meta Potočnik

E-oskrba na domu Telekom Slovenije rdeči gumb

Življenje išče pot

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

VEČ ...|2. 4. 2025
Se znam odklopiti od zaslonov?

V Tednu katoliškega šolstva so  letos v središče postavili uporabo pametnih telefonov v šoli in v zasebnem življenju dijakov. Pasti so številne:  zasvojenost, manj časa za druženje in učenje, manj gibanja in športa in posledično manj zdravja na duši in telesu. Svoj pogled je predstavil dijak Škofijske gimnazije Vipava Erik Maksimilijan Štemberger.

s. Meta Potočnik

Teden katoliškega šolstva uporaba pametnih telefonov odklop.net

Življenje išče pot

VEČ ...|31. 3. 2025
Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

pametni telefoni alternative samoomejevanje

Življenje išče pot

Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

VEČ ...|31. 3. 2025
Bi dijaki zmogli preživeti odklop pametnega telefona?

V Tednu katoliškega šolstva smo Tilna in Juša, dijaka Škofijske klasične gimnazije, vprašali, kako bi preživela z začasnim odklopom od pametnih naprav in kako šola poskrbi za koristne načine prostega časa med odmori. Povedala sta tudi, kako bosta vzgajala otroke na tem področju. 

s. Meta Potočnik

pametni telefoni alternative samoomejevanje

Življenje išče pot

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

medicinska etika redke bolezni evtanazija

Življenje išče pot

Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

VEČ ...|28. 3. 2025
Etične meje odločanja pri paliativnih bolnikih

Izr. prof. dr. Urh Grošelj  je kot kot specialist pediater in predavatelj medicinske etike na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani pojasnil nekatere etične dileme v medicini in odločanje v paliativni oskrbi ter zdravljenju otrok z redkimi boleznimi. 

s. Meta Potočnik

medicinska etika redke bolezni evtanazija

Življenje išče pot

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

žalovanje paliativa Slovensko društvo hospic

Življenje išče pot

Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

VEČ ...|26. 3. 2025
Žalovanje se začne ob novici neozdravljive bolezni

Vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladostnikov pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović  je predstavila svoje izkušenj in podala koristne nasvete za žalovanje otrok. 

s. Meta Potočnik

žalovanje paliativa Slovensko društvo hospic

Življenje išče pot

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

Univerza Sigmunda Freuda žalovanje paliativa

Življenje išče pot

Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

VEČ ...|24. 3. 2025
Kdo je človek, ki umira in česa si želi?

Kdo je človek, ki umira in česa si želi? Na univerzi Sigmunda Freuda so 11. marca pripravili okroglo mizo z naslovom Žalovanje in paliativna oskrba. Ena od gostov je bila asist. mag. Mateja Lopuh, nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliative v Sloveniji, je nanizala uspehe in pomanjkljivosti na tem področju. 

s. Meta Potočnik

Univerza Sigmunda Freuda žalovanje paliativa

Življenje išče pot

VEČ ...|21. 3. 2025
Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

župnija Mokronog urejanje pokopališč prostovoljstvo.

Življenje išče pot

Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

VEČ ...|21. 3. 2025
Več kot 35 let že ureja pokopališča v Mokronogu

Jože Novak je prejemnik občinskega priznanja za več kot 50 let zglednega dela v župniji Mokronog, še posebej za 35 let skrbi za urejenost vseh treh pokopališč. Kot prostovoljec je bil aktiven tudi v drugih lokalnih organizacijah v dobro vseh prebivalcev občine. 

s. Meta Potočnik

župnija Mokronog urejanje pokopališč prostovoljstvo.

Življenje išče pot
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
s. Meta Potočnik

s. Meta Potočnik

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|8. 4. 2025
3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

3. dan: Misijonsko jutro - Marko Rijavec o trdnosti naše vere in mladih na poti upanja

V jutranji Svetovalnici smo z župnikom iz Idrije g. Markom Rijavcem razmišljali ob odlomku izpovedi vere: »In se je utelesil po Svetem Duhu iz Marije Device kot človek.« Zanimalo nas je, kako smo danes predani delovanju Svetega Duha, ali sledimo Njegovi poti, kot je to storila Marija in kakšen človek sem danes. Me vera še zaznamuje, mi predstavlja pot za življenje ali je včasih tudi breme? Prav tako smo se z gostom dotaknili mladih, ki so na poti upanja zase in za župnijo. Kako mladi danes živijo vero?

Radio Ognjišče

duhovnostodnosimisijon2025

Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Dr. Renato Podbersič in Romana Bider

Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.

Radio Ognjišče

politikaRenato PodbersičRomana Bider

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Doživetja narave

VEČ ...|4. 4. 2025
Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Slovo satelita Gaia, znanstveno delo v ESI in GoChile

Naša gostja je bila tokrat astrofizičarka dr. Andreja Gomboc. Pogovarjali smo se o slovesu satelita Gaia, pri katerem je sodelovala tudi sama, o vlogi znanosti v Evropski vesoljski agenciji in o tem, kako se razvija projekt GoChile. Posebej velja prisluhniti vabilu na poletno šolo astronomije za mlade, časa za prijavo z motivacijskim pismom ni več veliko.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljeESAGoChileGaianočno neboopazovanje

Kulturni utrinki

VEČ ...|8. 4. 2025
Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena. 

Poezija iz zbornikov Most in Brez križa in imena

V času radijskega misijona so tudi Kulturni utrinki tematski. Polnimo jih s poezijo. Ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev prebiramo pesmi slovenskih fantov in deklet različnih ideoloških prepričanj, ki so nastale v tistem času, vsebujejo pa tudi duhovno dimenzijo. Zbrane so v zbornikih Most in Brez križa in imena. 

Marjan Bunič, Jure Sešek, Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|8. 4. 2025
Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Afriški misijon

Jure Sešek je v komentarju združil spoznanja minulih dni, dobrega tedna, ki ga je preživel v Južnem Sudanu in tisto, kar nas nagovarja v dneh Radijskega misijona. Afriška beda vsakdana in globine, danes sicer precej plitke, Evrope verjetno res težko sodijo v isti zapis, v en sam komentar. Tema misijona pa trdi nasprotno. »Verujem v enega Boga … » Veroizpoved, ki nas združuje, izpoved vere, ki nam daje ista izhodišča, ki nas utrjuje v enakem prepričanju. Verujem! 

Radio Ognjišče

komentarAfrikamisijonJužni Sudanradijski misijon

Spominjamo se

VEČ ...|8. 4. 2025
Spominjamo se dne 8. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|8. 4. 2025
Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Dediščina za prihodnost

Prakse današnjega časa bodo postale dediščina jutrišnjega dne. Prostori in arhitektura, ki jih ustvarjamo danes, bodo oblikovali razumevanje zgodovine in identitete prihodnjih generacij. S spodbujanjem dialoga in kritičnega razmišljanja med obiskovalci in avtorji predstavljenih projektov želi festival Odprte hiše Slovenije poglobiti razumevanje vloge arhitekture pri soustvarjanju skupne prihodnosti. S primeri dobrih praks spodbuja k odgovornemu ravnanju s prostorom. Dediščina za prihodnost je letos osrednja tema. Pogovarjali smo se z Evo Eržen

Nataša Ličen

kulturadediščinazgodovina