Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost.
Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost.
Gregorjevo, ki ga obhajamo 12. marca, je od nekdaj med našimi ljudmi veljalo za pomemben glasnik pomladi, znanilca prihoda toplejšega obdobja. Dušica Kunaver, raziskovalka ljudskega gradiva, je ob tem opozorila na pasti vnašanja drugačnih običajev in novodobnih praznovanj, ki spodrivajo ostala, veliko bolj prepletena z našim dojemanjem narave in življenja, ki so že stoletja uveljavljena v našem prostoru in nam dajejo identiteto ter prepoznavnost.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Moja zgodba
Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.
Kmetijska oddaja
V oddaji ste slišali o zapletih, s katerimi se ob izjemni širitvi bolezni modrikastega jezika srečujejo tako rejci, kot strokovnjaki in tudi politika. Prav odziv slednje je ob stanju, ki smo mu priča na terenu neprimeren.
Svetovalnica
Govorili smo o aktualni in pereči temi - stanovanjski problematiki v Ljubljani. Naša gostja je bila vodja službe za stanovanjska razmerja pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana Polona Obrč. Predstavila je aktualni javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in razložila, kdo se lahko prijavi, kakšni so pogoji in kakšne pravice imajo tisti, ki že bivajo v neprofitnih stanovanjih.
Naš pogled
Res je, »ko živali umirajo, za nikogar ni enostavno.« Zavržno pa je, če se tudi tako žalostni trenutek za slovensko živinorejo zlorablja za politične igrice enih proti drugim, na plečih rejcev.
Pogovor o
Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.
Za življenje
Marko Juhant je upokojeni specialni pedagog. Ob vstopu v novo šolsko leto smo se z njim pogovarjali o pomenu in priložnostih novih začetkov, kako vpeljati navade in običaje za večji red. Veselje do šole z letom plahni, kako lahko starši pomagamo ohranjati voljo do učenja. Vprašali smo ga tudi po novem ukrepu, ko so z zakonom v šoli prepovedani telefoni.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
V naši otroški oddaji ste tokrat slišali pesem o veselju, ki pravi: Ko jaz sem vesel, se bratova čudna frizura mi čisto posrečena zdi, še zoprna jutranja ura po medu in kavi diši.