Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

', 'Nataša Ličen', '', 'kultura,narava,zgodovina', 'https://avdio.ognjisce.si/posnetki/zakladi_nase_dediscine/image_web.jpg','')" id="page-top">
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

3. 2. 2026
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

VEČ ...|3. 2. 2026
Drumlica

V Narodnem muzeju Slovenije je bila postavljena razstava Neandertalčeva piščal – 60.000 let glasbe, kjer so bila na ogled najstarejša glasbila na svetu in drugi prazgodovinski instrumenti, zvočila. Razstava je nastala leta 2025 ob trideseti obletnici odkritja neandertalčeve piščali v jami Divje babe na Cerkljanskem. Pogovarjali smo se z dr. Tomažem Nabergojem, arheologom in zgodovinarjem, muzejskim svetovalcem. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Živa mesta

»Živa mesta» je projekt sodelovanja več ministrstev in organizacij, ki se nanaša na pobude za celovito prenovo, oživljanje in povečanje živahnosti mestnih središč zgodovinskih jeder. Pogovarjali smo se z dr. Barbaro Lampič. 

Živa mesta

»Živa mesta» je projekt sodelovanja več ministrstev in organizacij, ki se nanaša na pobude za celovito prenovo, oživljanje in povečanje živahnosti mestnih središč zgodovinskih jeder. Pogovarjali smo se z dr. Barbaro Lampič. 

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

Živa mesta

»Živa mesta» je projekt sodelovanja več ministrstev in organizacij, ki se nanaša na pobude za celovito prenovo, oživljanje in povečanje živahnosti mestnih središč zgodovinskih jeder. Pogovarjali smo se z dr. Barbaro Lampič. 

VEČ ...|3. 3. 2026
Živa mesta

»Živa mesta» je projekt sodelovanja več ministrstev in organizacij, ki se nanaša na pobude za celovito prenovo, oživljanje in povečanje živahnosti mestnih središč zgodovinskih jeder. Pogovarjali smo se z dr. Barbaro Lampič. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

VEČ ...|24. 2. 2026
Dediščina pravljic in pripovedi

Z Ano Duša, pripovedovalko, dramaturginjo, pedagoginjo, smo govorili o dediščini pravljic in pripovedi, ki je pomembne del nesnovne kulturne dediščine. Tudi v vabilo na aktualni pripovedovalski festival

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

kulturanaravadediščinazgodovinatradicija

Zakladi naše dediščine

Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

VEČ ...|17. 2. 2026
Vid Prezelj, rokodelec Larf cerkljanskih laufarjev

Etnolog dr. Niko Kuret in Peter Brelih sta leta 1956 rekonstruirala cerkljansko Laufarijo, ki je od leta 2012 vpisana v slovenski Register nesnovne dediščine. Vid Prezelj je rokodelec, ki nadaljuje z dediščino izdelovanja značilnih likov oziroma larf. 

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinazgodovinatradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

VEČ ...|10. 2. 2026
Čebelarstvo Plut

Jože in Zvonka Plut sta čebelarja, znanje sta podedovala, posebej g. Jože, ki prihaja iz družine z sedemdesetletno tradicijo čebelarjenja. Imata dvesto panjev in ravno toliko čebeljih družin. Na Družinskem čebelarstvu Plut nudijo cvetlični, gozdni, akacijev in kostanjev med. Tudi med iz mešanice medu raznih vrst od zgodnje spomladi do poznega poletja. V njem je v manjši količini zastopan nektar velikega števila medonosnih rastlin in cvetnega prahu, kar mu daje posebno vrednost.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

VEČ ...|27. 1. 2026
Filatelistična razstava ob 140-letnici rojstva in 115-letnici smrti Edvarda Rusjana

Filatelistično društvo Lovro Košir Škofja Loka in Fraport Slovenija d.o.o. sta postavila filatelistično razstavo devetih uveljavljenih slovenskih filatelistov iz različnih društev in klubov v Republiki Sloveniji, pod pokroviteljstvom Filatelistične zveze Slovenije. Pogovarjali smo se z Gregorjem Cerkvenikom.

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilazgodovina

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

VEČ ...|20. 1. 2026
Škofjeloški Koširjev mlin 

Andreja Megušar prihaja iz Koširjevega mlina z dolgo tradicijo. V letošnjem letu bomo na »mlin pod mostom« opozorjeni tudi zaradi vnovične uprizoritev Škofjeloškega pasijona. »Koširjevina» ni le arhitekturna priča mlinarske preteklosti, ampak eden ključnih simbolov loške identitete. 

Nataša Ličen

kulturanaravazgodovinadediščinaizročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ... |
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

VEČ ...|13. 1. 2026
Antonovanje na Kogu

Ob godu Antona Puščavnika v Prlekiji na Kogu pripravljajo vrsto dejavnosti, v katerih predstavijo tradicionalno lokalno kulturno bogastvo, od obrti, glasbe, običajev, kulinarike in izročil. Več je povedal Slavko Perc iz Društva Antonovanje na Kogu.    

Nataša Ličen

kulturanaravadediščinaizročilotradicija

Zakladi naše dediščine

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ... |
Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc: Spomladansko čiščenje po štiri leta dolgi zimi

V našo deželo je le prišla pomlad. Ni prišla le s cvetnim prahom, vonjem po raztresenem gnoju in vonjem povoženih žab, temveč tudi z notranjim nemirom, ki nas sili, da odpremo okna in se vprašamo, zakaj smo vse leto hranili stvari, ki jih nismo uporabili že od prejšnjega stoletja.

Rok Mihevc

komentardružba

Doživetja narave

VEČ ... |
Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Fiziologija v ekstremnih pogojih - Od Planice do Marsa

Naš gost v Zanimivostih nočnega neba je bil vodja laboratorija za vesoljsko fiziologijo prof. dr. Igor Mekjávič. Planiški laboratorij je kot eden izmed treh v Evropi akreditiran za izvajanje medicinskih raziskav za Evropsko vesoljsko agencijo. Opisal je, kako znanstveniki v Sloveniji premikajo meje razumevanja človeškega telesa v ekstremnih razmerah in med drugim tudi, zakaj prostovoljci v okviru študij 60 dni ležijo z glavo navzdol in kako s tem simulirajo učinke breztežnosti.

Blaž Lesnik

vesoljebreztežnostmedicinaekstremne razmerečloveško telogravitacija

Komentar tedna

VEČ ... |
Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Pamet v roke

Ta teden, ki se počasi izteka, je zagotovo najbolj zaznamovalo dogajanje na Bližnjem vzhodu. Toda bolj kot sami napadi so medijsko pozornost pritegnili Slovenci, ki se zaradi zahtevnih, vojnih razmer v državah ob Perzijskem zalivu niso mogli vrniti v domovino. Teh je bilo verjetno še nekoliko več kot sicer, saj je do zaostrenih razmer prišlo prav v času zimskih počitnic dela Slovenije, ko so se nekateri odločili za obisk privlačnega Dubaja, pa tudi nekaterih bolj eksotičnih, oddaljenih krajev.

Helena Jaklitsch

komentar

Program zadnjega tedna

VEČ ... |
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. marec 2026 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 08. marec 2026 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Svetovalnica

VEČ ... |
POLITIČNA SVETOVALNICA s predvolilno tematiko: naročnik skupna lista NSI, SLS, FOKUS

V svetovlanici s predvolilno tematiko smo v imenu skupne liste NSi, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča gostili dr. Moniko Kirbiš Rojs in Marka Lotriča. Pojasnila sta njihovo zavzemanje za večjo gospodarsko konkurenčnost, za njegovo razbremenitev, poenostavitev postopkov. Pojasnila sta, zakaj je potrebno tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema, raziskovalnih ustanov in gospodarstva; kako izboljšali konkurenčnost podjetij izven prestolnice. Dotaknila sta se tudi kohezije, ocenila trenutno učinkovitost črpanja EU sredstev in povedala, katere sistemske spremembe bi v skupni listi NSi, SLS in Fokus uvedli za hitrejšo in bolj ciljno usmerjeno porabo. Lista prav tako zagovarja močnejšo regionalizacijo in ustanovitev pokrajin. Podala sta tudi odgovore na demografske izzive in razvoj podeželja. 

POLITIČNA SVETOVALNICA s predvolilno tematiko: naročnik skupna lista NSI, SLS, FOKUS

V svetovlanici s predvolilno tematiko smo v imenu skupne liste NSi, SLS in stranke Fokus Marka Lotriča gostili dr. Moniko Kirbiš Rojs in Marka Lotriča. Pojasnila sta njihovo zavzemanje za večjo gospodarsko konkurenčnost, za njegovo razbremenitev, poenostavitev postopkov. Pojasnila sta, zakaj je potrebno tesnejše povezovanje izobraževalnega sistema, raziskovalnih ustanov in gospodarstva; kako izboljšali konkurenčnost podjetij izven prestolnice. Dotaknila sta se tudi kohezije, ocenila trenutno učinkovitost črpanja EU sredstev in povedala, katere sistemske spremembe bi v skupni listi NSi, SLS in Fokus uvedli za hitrejšo in bolj ciljno usmerjeno porabo. Lista prav tako zagovarja močnejšo regionalizacijo in ustanovitev pokrajin. Podala sta tudi odgovore na demografske izzive in razvoj podeželja. 

Radio Ognjišče

svetovanje

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.

Družbeno dogajanje je močno razgreto, družbena omrežja so polna objav, nekatera se v strahu pred njimi zapirajo, pred politiko se zapira tudi šolski prostor. Kako brati dogajanje in kako ovrednotiti mandat vlade, ki se izteka? O tem sta v današnji oddaji spregovorila zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver in moralni teolog dr. Ivan Štuhec.  

Radio Ognjišče

politika

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ... |
Ocvirki pri ocvirkovi potici

Poklicala je poslušala. Spekla je ocvirkovo potico, pri rezanju pa so ocvirki odpadali. Sestra Nikolina meni, da je bilo testo za potico pretrdo. Narediti je potrebno fino mehko testo in ko ga razvaljamo, potresemo ocvirke ter jih rahlo z dlanjo potapljati v testo. Nato pa potico tesno zavijemo. Če pa pečemo tako, da ocvirke samo potresemo po testu in damo v pečico, se pa lahko zgodi, da pri rezanju bolj odpadajo. Ko se tako testo peče, se namreč bolj izsuši. Tudi v tem primeru je predlagala, da jih pritisne v testo in naj ne uporablja ventilatorske pečice. Po oddaji se je oglasila poslušalka in povedala da sama suhe ocvirke zmeša z jajcem in jih potem naloži na testo ter so, kot je zapisala, kot prilepljeni.

Ocvirki pri ocvirkovi potici

Poklicala je poslušala. Spekla je ocvirkovo potico, pri rezanju pa so ocvirki odpadali. Sestra Nikolina meni, da je bilo testo za potico pretrdo. Narediti je potrebno fino mehko testo in ko ga razvaljamo, potresemo ocvirke ter jih rahlo z dlanjo potapljati v testo. Nato pa potico tesno zavijemo. Če pa pečemo tako, da ocvirke samo potresemo po testu in damo v pečico, se pa lahko zgodi, da pri rezanju bolj odpadajo. Ko se tako testo peče, se namreč bolj izsuši. Tudi v tem primeru je predlagala, da jih pritisne v testo in naj ne uporablja ventilatorske pečice. Po oddaji se je oglasila poslušalka in povedala da sama suhe ocvirke zmeša z jajcem in jih potem naloži na testo ter so, kot je zapisala, kot prilepljeni.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Luč v temi

VEČ ... |
Štefan Kušar, Polona Perger

Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.

Štefan Kušar, Polona Perger

Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Štefan Kušar, Polona Perger

Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.

Štefan Kušar, Polona Perger

Gostili smo glavnega tajnika Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije gospoda Štefana Kušarja in samostojno podjetnico, maserko gospo Polono Perger.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Moja zgodba

VEČ ... |
Zakonca Krach, pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem

V Moji zgodbi smo gostili arhivista Nadškofijskega arhiva Ljubljana mag. Blaž Otrin, ki nam je predstavil razstavo in katalog z naslovom »Lorenz in Roza Krach (Krah). Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem.» Razstava, ki bo ob torka 10. marca naprej na ogled v galeriji Družina v Ljubljani, pomembno dopolnjuje naše vedenje o zgodovini fotografije na slovenskem in vanjo umešča tudi neznano fotografinjo Rozo Krach. 

Zakonca Krach, pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem

V Moji zgodbi smo gostili arhivista Nadškofijskega arhiva Ljubljana mag. Blaž Otrin, ki nam je predstavil razstavo in katalog z naslovom »Lorenz in Roza Krach (Krah). Pionirja ateljejske fotografije na Slovenskem.» Razstava, ki bo ob torka 10. marca naprej na ogled v galeriji Družina v Ljubljani, pomembno dopolnjuje naše vedenje o zgodovini fotografije na slovenskem in vanjo umešča tudi neznano fotografinjo Rozo Krach. 

Jože Bartolj

spominpolitikaBlaž OtrinLorenz KrachRoza KrachNadškofijski arhivgalerija družina