Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
Na Krki so pred tamkajšnjo podružnično osnovno šolo pred leti postavili učni čebelnjak, kjer pridelajo med, ki ima certifikat z geografsko označbo. Učencem, ki imajo veselje, predstavijo delo čebelarja, jih uvedejo v to lepo poslanstvo in jim obenem predstavijo dragocenost čebel ter pomen skrbi za naravo. V čebelnjak nas je popeljal Tonček Markovič.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
V spletni trgovini EtnoArt spodbujajo izdelovanje z rokami, predstavljajo izdelke slovenskih rokodelcev. Vse se je začelo z lutkami iz blaga iz z natečajem. Pogovarjali smo se z Meto Pezdir.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Ana Kašnik iz Pameč pri Slovenj Gradcu že od otroških let izdeluje papirnate cvetove, to mojstrstvo domače obrti oziroma rokodelstva pa je izpopolnila v pokoju in za svoje izdelke pridobila certifikat.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Marija in Franc Sedeljšak iz Korp sta pogosto oblečena v narodno nošo. Več kot štirideset let redno obiskujeta prireditve in na njih iz srca z oblačilno dediščino kažeta dragocenost slovenstva in svojo pripadnost domovini. Nošo je treba spoštovati in ne smemo biti površno oblečeni.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Tomaž Tomažič Letonja je iz gostilne Marta, ki stoji ob glavni lokalni prometni poti Ptuj - Ormož na začetku Prlekije. Številni gostje, tudi pohodniki in Jakobovi romarji, se ustavijo pri njih. Vztrajno tudi skrbijo za svoje vinske trte, usmerili so se v penino.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Kras nudi polnost doživetij na področju dediščine, tudi za rekreativce in navdušene kulinarike. Ob razvoju trajnostnega turizma želijo delovati tudi na razvoju lokalnega kmetijstva ter podjetništva. V Štanjelu so odprli tudi prvi Muzej slovenskega jezika in knjige. Pogovarjali smo se z županom Komna Erikom Modicem.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
Veronika Aljančič nas je pred več leti odpeljala v spominsko sobo, kjer smo v okviru videli staro fotografijo gospodinj, ki so začele peči prav posebne potice po receptu iz leta 1914.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Zakladi naše dediščine
V Postojnski jami deluje najstarejša redna vodniška služba na svetu, so sicer tudi starejše, a niso imele stalne službe in tudi ne toliko obiska. Postojnska jama je imela tudi veliko sreče z obiskom zaradi železnice, ki je v jamo pripeljala veliko gostov in je jama z njo postala dostopnejša. Tudi o tem podrobneje v drugem delu pogovora z jamskim vodnikom Romanom Bogatajem.
Duhovna misel
Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Spoznanje več, predsodek manj
Tokrat je odmevala 20. izvedba Blejskega strateškega foruma. V povezavi s tem je zgodovinar in politični analitik dr. Aleš Maver komentiral tudi reševanje konfliktov v Ukrajini in na Bližnjem vzhodu ter vlogo Kitajske na mednarodnem političnem parketu. Nekaj besed je namenil še dogodku Katoliške mladine z vojaško tematiko, ki je ob napovedi dvignil precej prahu in je bil na koncu preklican.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 14. september 2025 ob 05-ih
Naš pogled
Res je, »ko živali umirajo, za nikogar ni enostavno.« Zavržno pa je, če se tudi tako žalostni trenutek za slovensko živinorejo zlorablja za politične igrice enih proti drugim, na plečih rejcev.
Svetovalnica
Govorili smo o aktualni in pereči temi - stanovanjski problematiki v Ljubljani. Naša gostja je bila vodja službe za stanovanjska razmerja pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana Polona Obrč. Predstavila je aktualni javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in razložila, kdo se lahko prijavi, kakšni so pogoji in kakšne pravice imajo tisti, ki že bivajo v neprofitnih stanovanjih.
Pojdite in učite
Misijonarka s. Urša Marinčič deluje na podeželju Ugande. Pogovorajali smo se pogovarjali o razmerah v deželi in o šoli, ki raste tudi s pomočjo Pustne Sobotne iskrice.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V oddaji Utrip Cerkve v Slovenji smo prisluhnili, kako so potekale zadnje priprave na posvečenje in umestitev Janeza Kozinca za murskosoboškega škofa, ki bo v župniji Črenšovci in kakšni so bili prvi občutki po klicu nuncija. Naša osrednja tema je bila 100-letnica blagoslova jezuitskega doma duhovnih vaj pri sv. Jožefu in 15-letnico delovanja doma po povojni prekinitvi. O praznovanju in poslanstvu Ignacijevega doma duhovnosti smo se pogovarjali z ravnateljico doma Sonjo Pungertnik in jezuitom p. Milanom Bizantom.
Duhovna misel
Bil je zahvalni dan, ameriški državni praznik. Nikakršnega prijetnega vonja po pečenem puranu, nobenega drugega priboljška ni bilo na ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.