Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 14-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 13-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 12-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 11-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 10-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 09-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 08-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 20. junij 2025 ob 07-ih
Program zadnjega tedna
Svetovalnica
V Svetovalnici bomo gostili Romano Marolt, profesorico na Srednji frizerski šoli v Ljubljani. Kako negovati lase v poletnem času, jih je dobro sprati po kopanju v morju ali bazenu, kaj narediti, da bodo hitreje in lepše rastli? Kako negovati zelo suh las in na kaj paziti, ko se barvamo sami? Prisluhnite ob osmih.
Pogovor o
V »Pogovoru o« smo se tokrat spraševali »Kje je naša elita?« V razpravi o elitah v slovenski družbi, ki smo jo pripravili skupaj s civilno iniciativo Prebudimo Slovenijo, so svoje poglede predstavili trije ugledni gostje. Pravnik dr. Andrej Fink, publicistka Alenka Puhar in akademik dr. Jožef Muhovič. Spregovorili so o izgubljeni eliti pred 80. leti, eliti v komunizmu in eliti danes.
Moja zgodba
Pred Jamo pod Macesnovo Gorico je minulo soboto potekala spominska slovesnost ob 80. obletnici množičnih izvensodnih pobojev po koncu druge svetovne vojne. Že 35. leto zapored jo je pripravila Nova slovenska zaveza. Slovesnost se je začela s sv. mašo, ki jo je vodil škof Andrej Saje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili njegovi pridigi in pa kulturnemu programu po sveti maši, ki ga je pripravila Nova slovenska zaveza. Zbrane je nagovoril dr. Matija Ogrin, predsednik Nove Slovenske zaveze, prepeval pa je zbor potomcev političnih emigrantov pod vodstvom Marjanka Grohar.
Naš gost
Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.
G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.
Slovencem po svetu in domovini
Kulturni utrinki
V Mariboru se danes začenja 33. Festival Lent, v prestolnici pa z Poletno nočjo 73. Ljubljana festival. Na Prevaljah bo koncert koroške zborovske zasedbe ROŽ iz Šentjakoba v Rožu, jutri pa ne zamudite Poletne muzejske noči.
Komentar tedna
Večno vprašanje ostaja, ali se človeštvo skozi zgodovino sploh česa nauči. V tehnološkem smislu menda že, a da bi rasla in se nalagala modrost, iz katere bi potem z neko zanesljivostjo izhajali in izboljševali medsebojni svet, tega zares ni opaziti. Vedno znova se vzpostavljajo okoliščine, ob katerih se izkaže, da velik del ljudi pozabi na vse, njihovo izhodišče pa je zaradi zlorabljene pameti bolj uničevalno kot nagonsko ravnanje živali.
Komentar je pripravil ravnatelj Rafaelove družbe, Lenart Rihar.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.