Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

6. 5. 2021
Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

Blaž Lesnik

VEČ ...|6. 5. 2021
Ste kdaj pomislili na darovanje celic?

V Svetovalnici smo spregovorili o darovanju krvotvornih matičnih celic. Za nekatere izmed bolnikov s krvnim rakom je način s presaditvijo edino upanje. Kako postati darovalec, kaj je register in kako poteka odzvem? Z nami je bil specialist transfuzijske medicine Primož Poženel.

Blaž Lesnik

svetovanjezdravstvopogovordružba

Svetovalnica

VEČ ... |
Kuhajmo s sestro Nikolino

Zeljne krpice, ganadirmarš (krompir s testenino), rum v pecivu za otroke, rezanci (domači) z orehi, testenine s sadjem, palačinke iz bučine moke, domače napolitanke (čokoladna in limonina krema), fižolova in lečina juha ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zeljne krpice, ganadirmarš (krompir s testenino), rum v pecivu za otroke, rezanci (domači) z orehi, testenine s sadjem, palačinke iz bučine moke, domače napolitanke (čokoladna in limonina krema), fižolova in lečina juha ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

svetovanjekuhajmo

Svetovalnica

Kuhajmo s sestro Nikolino

Zeljne krpice, ganadirmarš (krompir s testenino), rum v pecivu za otroke, rezanci (domači) z orehi, testenine s sadjem, palačinke iz bučine moke, domače napolitanke (čokoladna in limonina krema), fižolova in lečina juha ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

VEČ ...|23. 2. 2026
Kuhajmo s sestro Nikolino

Zeljne krpice, ganadirmarš (krompir s testenino), rum v pecivu za otroke, rezanci (domači) z orehi, testenine s sadjem, palačinke iz bučine moke, domače napolitanke (čokoladna in limonina krema), fižolova in lečina juha ... so bile teme v tokratni kontaktni oddaji s sestro Nikolino.

Matjaž Merljak

svetovanjekuhajmo

Svetovalnica

VEČ ... |
Poškodbe kolen - kako zmanjšati tveganje zanje?

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

Poškodbe kolen - kako zmanjšati tveganje zanje?

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

svetovanjezdravjesklepikolenopoškodbakrižna vezsmučanješport

Svetovalnica

Poškodbe kolen - kako zmanjšati tveganje zanje?

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

VEČ ...|20. 2. 2026
Poškodbe kolen - kako zmanjšati tveganje zanje?

Govorili smo o eni najpogostejših nadlog smučarjev – poškodbah kolen. Z nami je bil dr. Domen Stropnik, strokovnjak ortoped za športno medicino, ki se pri svojem delu vsak dan srečuje z rekreativnimi in vrhunskimi športniki. Zakaj prihaja do poškodb kolenskih vezi? Kako lahko z izbiro opreme, pravilnim ogrevanjem in tehniko smučanja tveganje zmanjšamo? In kaj lahko naredimo že danes, da bodo naša kolena bolj varna jutri?

Blaž Lesnik

svetovanjezdravjesklepikolenopoškodbakrižna vezsmučanješport

Svetovalnica

VEČ ... |
Ali je izboljšanje prometne varnosti nekaj samoumevnega?

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

Ali je izboljšanje prometne varnosti nekaj samoumevnega?

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

svetovanjevarnost v prometucestna statistikapreventiva

Svetovalnica

Ali je izboljšanje prometne varnosti nekaj samoumevnega?

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

VEČ ...|19. 2. 2026
Ali je izboljšanje prometne varnosti nekaj samoumevnega?

Govorili smo prizadevanjih za izboljšanje prometne varnosti, ki se je v lanskem letu po podatkih policije poslabšala. Na naših cestah je umrlo kar 37 odstotkov več ljudi kot leto poprej. Kje so vzroki in predvsem kako lahko vsak od udeležencev prispeva k večji varnosti na cestah? Z nami je bil vodja Sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi, mag. Ivan Kapun.

Blaž Lesnik

svetovanjevarnost v prometucestna statistikapreventiva

Svetovalnica

VEČ ... |
Pepelnična sreda kot uvod v vrhunec krščanske vere: skozi post do duhovnega veselja Vstalega Kristusa

S frančiškanom br. Miranom Špeličem smo govorili o pomenu pepelnične srede, o simboliki pepela ter o spreobrnjenju k Bogu, kar je namen postnega časa. Ta traja 40 dni, dodanih je še šest nedelj, ki niso postni dnevi. Kako z askezo in molitvijo do duhovnih koristi za dušo? Kaj je milost v tem času in koliko mora kristjan sodelovati z Bogom, da bo ta čas duhovno zorel? 

Pepelnična sreda kot uvod v vrhunec krščanske vere: skozi post do duhovnega veselja Vstalega Kristusa

S frančiškanom br. Miranom Špeličem smo govorili o pomenu pepelnične srede, o simboliki pepela ter o spreobrnjenju k Bogu, kar je namen postnega časa. Ta traja 40 dni, dodanih je še šest nedelj, ki niso postni dnevi. Kako z askezo in molitvijo do duhovnih koristi za dušo? Kaj je milost v tem času in koliko mora kristjan sodelovati z Bogom, da bo ta čas duhovno zorel? 

pepelnicapostspreobrnjenje

Svetovalnica

Pepelnična sreda kot uvod v vrhunec krščanske vere: skozi post do duhovnega veselja Vstalega Kristusa

S frančiškanom br. Miranom Špeličem smo govorili o pomenu pepelnične srede, o simboliki pepela ter o spreobrnjenju k Bogu, kar je namen postnega časa. Ta traja 40 dni, dodanih je še šest nedelj, ki niso postni dnevi. Kako z askezo in molitvijo do duhovnih koristi za dušo? Kaj je milost v tem času in koliko mora kristjan sodelovati z Bogom, da bo ta čas duhovno zorel? 

VEČ ...|18. 2. 2026
Pepelnična sreda kot uvod v vrhunec krščanske vere: skozi post do duhovnega veselja Vstalega Kristusa

S frančiškanom br. Miranom Špeličem smo govorili o pomenu pepelnične srede, o simboliki pepela ter o spreobrnjenju k Bogu, kar je namen postnega časa. Ta traja 40 dni, dodanih je še šest nedelj, ki niso postni dnevi. Kako z askezo in molitvijo do duhovnih koristi za dušo? Kaj je milost v tem času in koliko mora kristjan sodelovati z Bogom, da bo ta čas duhovno zorel? 

Radio Ognjišče

pepelnicapostspreobrnjenje

Svetovalnica

VEČ ... |
Ob svetovnemu dnevu redkih bolezni: S celostno podporo bolnikov in družine do kakovostnejšega življenja

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.  

Ob svetovnemu dnevu redkih bolezni: S celostno podporo bolnikov in družine do kakovostnejšega življenja

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.  

svetovanjezdravje

Svetovalnica

Ob svetovnemu dnevu redkih bolezni: S celostno podporo bolnikov in družine do kakovostnejšega življenja

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.  

VEČ ...|17. 2. 2026
Ob svetovnemu dnevu redkih bolezni: S celostno podporo bolnikov in družine do kakovostnejšega življenja

Pred svetovnim dnevom redkih bolezni, ki ga obeležujemo 28. februarja, smo v studiu gostili prof. dr. Damjana Osredkarja, dr. med., predstojnika Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana ter Iztoka Mraka, diplomiranega socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije. Govorili smo o sistemu celostne podpore in pomoči bolnikom ter njihovim družinam pri uspešnejšem zdravljenju in za kakovostnejše življenje. Kolikšna je pripravljenost socialnega sistema na starajoče prebivalstvo, tako zdravo kot bolno?, je bilo tudi eno od izhodišč pogovora.  

Nataša Ličen

svetovanjezdravje

Svetovalnica

VEČ ... |
Kako gresta skupaj zdrav spanec in ovčja volna?

Zdrav spanec je steber telesnega in duševnega zdravja. Tokrat ste slišali, kako do bolj trdnega spanja z ovčjo volno. Kakšne prednosti prinašajo takšna ležišča, zakaj uporabiti nadvložek, kako izbrati vzglavnik? Na vaša vprašanja je odgovarjala Marija Srblin iz podjetja Soven.

Kako gresta skupaj zdrav spanec in ovčja volna?

Zdrav spanec je steber telesnega in duševnega zdravja. Tokrat ste slišali, kako do bolj trdnega spanja z ovčjo volno. Kakšne prednosti prinašajo takšna ležišča, zakaj uporabiti nadvložek, kako izbrati vzglavnik? Na vaša vprašanja je odgovarjala Marija Srblin iz podjetja Soven.

svetovanjespanjevolnaizdelki iz ovčje volne

Svetovalnica

Kako gresta skupaj zdrav spanec in ovčja volna?

Zdrav spanec je steber telesnega in duševnega zdravja. Tokrat ste slišali, kako do bolj trdnega spanja z ovčjo volno. Kakšne prednosti prinašajo takšna ležišča, zakaj uporabiti nadvložek, kako izbrati vzglavnik? Na vaša vprašanja je odgovarjala Marija Srblin iz podjetja Soven.

VEČ ...|16. 2. 2026
Kako gresta skupaj zdrav spanec in ovčja volna?

Zdrav spanec je steber telesnega in duševnega zdravja. Tokrat ste slišali, kako do bolj trdnega spanja z ovčjo volno. Kakšne prednosti prinašajo takšna ležišča, zakaj uporabiti nadvložek, kako izbrati vzglavnik? Na vaša vprašanja je odgovarjala Marija Srblin iz podjetja Soven.

Radio Ognjišče

svetovanjespanjevolnaizdelki iz ovčje volne

Svetovalnica

VEČ ... |
Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

svetovanjezdravjeodnosivzgoja

Svetovalnica

Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

VEČ ...|13. 2. 2026
Na vrtiljaku med svobodo in odgovornostjo

»Človek na vrtiljaku svobode in odgovornosti«, naslov 11. mednarodnega logoterapevtskega simpozija, je bil tudi osrednja nit pogovora z mag. Martinom Liscem. Znašli smo se v vrtoglavem vrtincu časa, razpeti med usodno danostjo in svobodo izbire, ki velja za temeljni dokaz človekove zmožnosti preseganja samega sebe. Prav iz globin notranje svobode lahko črpamo moč, da kljubujemo pogojenostim lastne narave in družbenih vplivov, tudi takrat, ko se to zdi nemogoče. Psihiater Viktor E. Frankl je kot pričevalec svojih odkritij skozi lastno trpljenje taboriščnika doumel silno moč, ki deluje zunaj vseh fizikalnih zakonov: odkrivanje smisla, zaradi katerega zmoremo premagati gravitacijsko silo obupa.

Nataša Ličen

svetovanjezdravjeodnosivzgoja

Svetovalnica

VEČ ... |
Muzeji od blizu: navdih za vso družino

Podali smo se v svet muzejev, ki že dolgo niso le zakladnice preteklosti, ampak tudi navdihujoča postajališča za družine. V času olimpijskih iger nas je obiskala kustosinja Muzeja športa Maja Hakl Saje, ki je spregovorila o tem, kako lahko muzeji skozi preverjene zgodbe pomagajo razvijati kritično mišljenje in zakaj je obisk muzeja odlična ideja za zimske počitnice.

Muzeji od blizu: navdih za vso družino

Podali smo se v svet muzejev, ki že dolgo niso le zakladnice preteklosti, ampak tudi navdihujoča postajališča za družine. V času olimpijskih iger nas je obiskala kustosinja Muzeja športa Maja Hakl Saje, ki je spregovorila o tem, kako lahko muzeji skozi preverjene zgodbe pomagajo razvijati kritično mišljenje in zakaj je obisk muzeja odlična ideja za zimske počitnice.

muzejzgodovinamuzej športadružineizobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Muzeji od blizu: navdih za vso družino

Podali smo se v svet muzejev, ki že dolgo niso le zakladnice preteklosti, ampak tudi navdihujoča postajališča za družine. V času olimpijskih iger nas je obiskala kustosinja Muzeja športa Maja Hakl Saje, ki je spregovorila o tem, kako lahko muzeji skozi preverjene zgodbe pomagajo razvijati kritično mišljenje in zakaj je obisk muzeja odlična ideja za zimske počitnice.

VEČ ...|12. 2. 2026
Muzeji od blizu: navdih za vso družino

Podali smo se v svet muzejev, ki že dolgo niso le zakladnice preteklosti, ampak tudi navdihujoča postajališča za družine. V času olimpijskih iger nas je obiskala kustosinja Muzeja športa Maja Hakl Saje, ki je spregovorila o tem, kako lahko muzeji skozi preverjene zgodbe pomagajo razvijati kritično mišljenje in zakaj je obisk muzeja odlična ideja za zimske počitnice.

Blaž Lesnik

muzejzgodovinamuzej športadružineizobraževanjesvetovanje

Svetovalnica

Svetovalnica

Vsebinsko je nekaj tem določenih, to so zdravstvena vprašanja, izzivi domačega vrtnarjenja, pravne zagate, pripravljanje okusnih obrokov, pravila lepega vedenja, iskanje zaposlitve. Pri pogovoru s strokovnjakom sodelujejo poslušalci s svojimi vprašanji.

Blaž Lesnik

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Sol in luč

VEČ ... |
Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Clive Staples Lewis: Pisma izkušenega hudiča

Vsebino knjige, ki jo tokrat predstavljamo, je prevajalka Katarina Bogataj Gradišnik v predgovoru takole povzela:
»Pričujoče besedilo je eno redkih v literaturi modernega časa, ki greh hkrati z drugimi novodobnimi tabuji, kakor so smrt, bolezen, staranje, še imenuje z njihovimi imeni. Ta so sicer iz modernega besednjaka skoraj izginila, nadomestila jih je množica evfemizmov. Psihologija in zlasti psihoanaliza sta za greh našli toliko pojasnil, ki so hkrati že opravičila, da se je pojem krivde in odgovornosti, s tem pa tudi človekovega dostojanstva, marsikje že čisto izgubil. A Pisma izkušenega hudiča se v svoji peklenski dialektiki ne menijo za tabuje in na duhovit, osvežujoč način povsem naravnost govorijo o nekaterih temeljnih vprašanjih našega bivanja.« Knjigo je napisal Clive Staples Lewis, leta 1996 pa je izšla pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

odnosiduhovnost

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Naš pogled

VEČ ... |
Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Zahvala za dobro pustno delo

V rubriki se je tokrat Jure Sešek zahvalil darovalcem v letošnji Pustni Sobotni iskrici. »Med obilico lepih, prelepih občutij letošnje pustnega sobote, dragi poslušalci, je spoznanje, še bolj utrjena zavest, da vedno znova lahko zaupamo v vašo plemenitost, v vaša dobra in odprta srca. Hvala! Kako hitro začutite stisko, kako odprto zaupate in verjamete, da dobrodelnost ima smisel.«

Jure Sešek

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 23. 2.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Kaj je beseda?

V Trstu že 80 del deluje t.i. Radijski oder. Gre za gledališko skupino, ki jo je leta 1946 ob sebi zbral prof. Jože Peterlin in je skrbela za kultivirano slovensko besedo v radijskem etru, za izvajanje zamolčanih in nepoznanih avtorjev ter predstavljanje del z etičnim in demokratičnim sporočilom. Ob jubileju se bo zvrstilo več dogodkov. Uvod vanje bo nocojšnja Prešernova proslava, ki jo pripravljajo v sodelovanju s Slovensko prosveto. Večer bodo oblikovali člani Radijskega odra, književni ustvarjalci Marij Čuk, Vilma Purič in Evelina Umek ter dolgoletni lektor Jože Faganel. Tehnično vodstvo večera je prevzel Andrej Babič, režijo podpisuje Maja Lapornik. Prireditev Kaj je beseda? se bo začela nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Nagrade Dnevov komedije, mednarodno klavirsko tekmovanje in Maistrov večer

V Slovenskem ljudskem gledališču Celje so se je s podelitvijo festivalskih nagrad sklenili 34. Dnevi komedije. V Ljubljani poteka mednarodno klavirsko tekmovanje, ki so ga drugič zapored pripravili pri Festivalu Ljubljana, na njem pa sodeluje 29 pianistov iz 15 držav. Za konec še o Maistrovem večeru, ki bo jutri v rojstni hiša Rudolfa Maistra v Kamniku v celoti posvečen učitelju, politiku, očetu slovenske gimnazije v Celovcu dr. Jošku Tischlerju.

Jože Bartolj

kulturaDnevi komedijeTereza GregroričDubravka Tomšič SrebotnjakMaistrov večerJoško Tischler