Za življenje

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Za življenje

Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

VEČ ...|5. 4. 2025
Tišina v odnosih

Kakšno vlogo ima tišina v medsebojnih odnosih in v katerih primerih ima vendarle svoje mesto - tudi pri vzgoji mladih? Nagovorili bomo tudi tišino, ki nastane ob odsotnosti najpomembnejših oseb v našem življenju - staršev. V preddverju velike noči 2025 in tik pred tiho nedeljo je bil z nami v živo novi provincial frančiškanov in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Svoja vprašanja za našega gosta v prvih sobotah v mesecu lahko pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si.

Blaž Lesnik

postni časodnosivzgojaduhovnosttiha nedelja

Življenje išče pot

VEČ ...|14. 3. 2025
Kaj pomeni spreobrniti se v postnem času?

Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

Kaj pomeni spreobrniti se v postnem času?

Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

postni časspreobrnjenjepepel

Življenje išče pot

Kaj pomeni spreobrniti se v postnem času?

Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

VEČ ...|14. 3. 2025
Kaj pomeni spreobrniti se v postnem času?

Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar. 

s. Meta Potočnik

postni časspreobrnjenjepepel

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 3. 2025
Kaj postni čas pomeni dr. Petru Millonigu, poslovnežu, ki hodi za Jezusom?

Dr. Peter Millonig je koroški Slovenec, pravnik in ekonomist z več desetletnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih ter prav tako eden naših prvih diplomatov. Je tudi pisatelj. V svojem prvencu Zasidran v veri med drugim vabi k razmišljanju o tem, kako biti Jezusov učenec v mnogih življenjskih okoliščinah. Zanimal nas je njegov pogled na postni čas, na teh štirideset dni duhovne priprave na obhajanje velikonočnih dogodkov. Poklicali smo ga na Florido v ZDA.

Kaj postni čas pomeni dr. Petru Millonigu, poslovnežu, ki hodi za Jezusom?

Dr. Peter Millonig je koroški Slovenec, pravnik in ekonomist z več desetletnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih ter prav tako eden naših prvih diplomatov. Je tudi pisatelj. V svojem prvencu Zasidran v veri med drugim vabi k razmišljanju o tem, kako biti Jezusov učenec v mnogih življenjskih okoliščinah. Zanimal nas je njegov pogled na postni čas, na teh štirideset dni duhovne priprave na obhajanje velikonočnih dogodkov. Poklicali smo ga na Florido v ZDA.

infopogovorduhovnostpost

Informativni prispevki

Kaj postni čas pomeni dr. Petru Millonigu, poslovnežu, ki hodi za Jezusom?

Dr. Peter Millonig je koroški Slovenec, pravnik in ekonomist z več desetletnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih ter prav tako eden naših prvih diplomatov. Je tudi pisatelj. V svojem prvencu Zasidran v veri med drugim vabi k razmišljanju o tem, kako biti Jezusov učenec v mnogih življenjskih okoliščinah. Zanimal nas je njegov pogled na postni čas, na teh štirideset dni duhovne priprave na obhajanje velikonočnih dogodkov. Poklicali smo ga na Florido v ZDA.

VEČ ...|10. 3. 2025
Kaj postni čas pomeni dr. Petru Millonigu, poslovnežu, ki hodi za Jezusom?

Dr. Peter Millonig je koroški Slovenec, pravnik in ekonomist z več desetletnimi izkušnjami v številnih mednarodnih podjetjih ter prav tako eden naših prvih diplomatov. Je tudi pisatelj. V svojem prvencu Zasidran v veri med drugim vabi k razmišljanju o tem, kako biti Jezusov učenec v mnogih življenjskih okoliščinah. Zanimal nas je njegov pogled na postni čas, na teh štirideset dni duhovne priprave na obhajanje velikonočnih dogodkov. Poklicali smo ga na Florido v ZDA.

Helena Križnik

infopogovorduhovnostpost

Komentar Družina

VEČ ...|6. 3. 2025
p. Andraž Arko: Post od mesa ali spreobrnjenje srca?

Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.

p. Andraž Arko: Post od mesa ali spreobrnjenje srca?

Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.

komentarpostduhovna prenovaodnosiBogmolitevodpoved sebičnostizameranapuhljubezenodpuščanje

Komentar Družina

p. Andraž Arko: Post od mesa ali spreobrnjenje srca?

Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.

VEČ ...|6. 3. 2025
p. Andraž Arko: Post od mesa ali spreobrnjenje srca?

Arko, poudarja, da post ni zgolj fizična vzdržnost od mesa, ampak predvsem duhovna prenova srca. Postni čas bi morali izkoristiti za poglabljanje odnosa z Bogom in bližnjimi ter premagovanje osebnih ovir, ki nas ločujejo od pristnega odnosa z njim. Pomembno je, da naše molitve in dejanja temeljijo na iskreni želji po duhovni rasti in ne na dokazovanju lastne vzdržnosti. Avtor zaključuje, da je pravi pomen posta v odpovedi sebičnosti, zamer in napuha ter v sprejemanju Božje ljubezni in odpuščanja.

p. Andraž Arko

komentarpostduhovna prenovaodnosiBogmolitevodpoved sebičnostizameranapuhljubezenodpuščanje

Življenje išče pot

VEČ ...|25. 11. 2024
Sveto leto 2025

Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.

Sveto leto 2025

Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.

sveto leto 2025krepost upanjaBula o napovedi svetega leta

Življenje išče pot

Sveto leto 2025

Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.

VEČ ...|25. 11. 2024
Sveto leto 2025

Le še slab mesec nas loči od začetka rednega svetega leta 2025, saj bo papež Frančišek na sveti večer, 24. decembra odprl sveta vrata bazilike sv. Petra, sledilo bo odprtje še drugih svetih vrat. Glede na to, da so to edina uradna sveta vrata, nas seveda zanima, ko bo to odprtje odmevalo po krajevnih Cerkvah. To in še kaj drugega je povedala s. Božena Kutnar, ki je slovenska narodna delegatka za Jubilej 2025.

s. Meta Potočnik

sveto leto 2025krepost upanjaBula o napovedi svetega leta

Kolokvij

VEČ ...|19. 7. 2024
Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

mladiPostojnska jamadelozabava

Kolokvij

Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

VEČ ...|19. 7. 2024
Postojnska jama

Majhni kapniki v Postojnski jami so poimenovani špageti. Pogosto pa obiskovalci za kapnike zamenjajo tanke bolj razvejane viseče korenine gliv. Kakšne so še ostale zanimivosti jame, ki sta jih odkrila tekom službe vodičke in promotorja, sta nam zaupala študentka Lara in dijak Jure.

Maja Morela

mladiPostojnska jamadelozabava

Duhovni nagovor

VEČ ...|7. 7. 2024
Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

duhovnostKorinčaniapostol PavelBožja močveraKristusčloveška slabostskromnostmilosttrpljenje

Duhovni nagovor

Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

VEČ ...|7. 7. 2024
Vera prinaša zvestobo in moč

V drugem pismu Korinčanom Apostol Pavel poudarja Božjo moč, ki izvira iz vere v Kristusa kljub njegovi človeški slabosti. Ljudje so se spraševali o Jezusovi Božji naravi zaradi njegove skromnosti. Poznamo občutek zavrnitve, a Jezus ni izražal maščevalnosti. Vera postane osnovni del življenja, ko ostajamo zvesti Bogu. Naša krhkost postane moč v Božji milosti, če sledimo Kristusovemu trpljenju in zvestobi.

Nagovor je pripravil mariborski nadškof metropolit msgr. Alojzij Cvikl DJ.

Alojzij Cvikl

duhovnostKorinčaniapostol PavelBožja močveraKristusčloveška slabostskromnostmilosttrpljenje

Kulturni utrinki

VEČ ...|21. 6. 2024
Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

kulturafolkloraPlemstvo na Postojnskem

Kulturni utrinki

Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

VEČ ...|21. 6. 2024
Tekmovanje folklornih skupin - Razstava Plemstvo na Postojnskem

V Žalcu je pred dnevi potekalo državno tekmovanje odraslih folklornih skupin Maroltovo srečanje 2024l, v Notranjskem muzeju pa je na ogled razstava z naslovom Kamen na kamen - palača! Plemstvo na Postojnskem. 

Jože Bartolj

kulturafolkloraPlemstvo na Postojnskem

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|9. 5. 2025
Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Dr. Janez Juhant - Konec vojne ne pa zatiranja

Skrajni čas je, da demokratična Slovenija, naslednica totalitarne države, opravi državniško dolžnost in rehabilitira nedolžne žrtve tega nasilja, kot je večina Evrope rehabilitirala žrtve fašizma, komunizma in nacizma. Dostojno je treba pokopati mrtve, označiti krivce in uresničiti demokratične standarde, ki so pogoj za spravo, kot so naša društva zapisala v Izjavi 1945 z naslovom »Edinost sreča sprava, k nam naj nazaj se vrnejo«. 

Janez Juhant

komentarrevolucijasprava

Naš gost

VEČ ...|10. 5. 2025
Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Tomi Janežič

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost gledališki režiser Tomi Janežič. Diplomiral in magistriral je na AGRFT iz gledališke režije ter zaključil večletno mednarodno psihodramsko edukacijo. Prvo profesionalno predstavo Equus je na oder postavil leta 1996, od takrat pa je nanizal vrsto uspehov s predstavami, kot so  Človek (po knjigi Viktorja Frankla Kljub vsemu reči življenju Da, Kralj LearPotujoče gledališče Šopalović, Sedem vprašanj o srečiše ni naslova in druge. Je tudi prejemnik nagrade Prešernovega sklada, ki pa je le ena v vrsti številnih nagrad za njegovo delo.

Njegove predstave so gostovale na pomembnih festivalih, kot so Kunstenfestivaldesarts v Belgiji, Bitef v Srbiji in Wiener Festwochen v Avstriji. Kot redni profesor na AGRFT je svoje bogate izkušnje predajal novim generacijam gledaliških ustvarjalcev, predaval pa je tudi v tujini, med drugim v Oslu, Arezzu, Beogradu, Novem Sadu, Lizboni in drugod. Kot gledališki režiser v zadnjih letih v Sloveniji deluje le izjemoma, več režira v tujini, zato ne zamudite priložnosti, da ga pobliže spoznate.

Damijana Medved

spominživljenjegledališčerežiserDodekalogija 1972-1983Evropska prestolnica kulture

Globine

VEČ ...|13. 5. 2025
Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Dialog z ateizmom #4 - Vloga Cerkve in papeža v današnjem svetu

Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.

Blaž Lesnik

Cerkevkonklaveateizemverapapežpapež Frančišekpapež Leon XIVduhovnost

Sol in luč

VEČ ...|13. 5. 2025
Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Kako odpustiti

“Saj bi odpustil pa ne morem.” “Saj sem mu odpustil, toda pozabiti ne morem.” “Vse sem mu odpustila, toda ne morem ga videti.”
Lahko bi nadaljevali s podobnimi izjavami ljudi, ki so bili v življenju hudo prizadeti ponižani, razočarani. Nič lažje ni storilcem, ki jih mučijo težki spomini zaradi hudih prestopkov, na katere ne morejo pozabiti. Nekaj nasvetov, kako odpustiti v tokratni oddaji Sol in luč v kateri smo prebrali nekaj odlomkov iz istoimenske knjige, Kako odpustiti. Izšla je pri založbi Ognjišče.

Tadej Sadar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 5. 2025
Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Maša za Florjana Auserja

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|15. 5. 2025
Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Pesniška zbirka Stanke Mihelič: Ozri se name in me poslušaj

Spoznali smo novo pesniško zbirko Stanke Mihelič. Knjigo molitev Ozri se name in me poslušaj je izdala v jubilejnem Svetem letu in jo posvetila vsem romarjem Upanja.

Jože Bartolj

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilmstanka mihelič

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|15. 5. 2025
Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

Orehov gaj in projekt Čopič

Na enem od dogodkov Andragoškega centra smo srečali Bernarda Šutića, ki je v sklopu Orehovega gaja vodil projekt Čopič. Orehov gaj je prijeten, zelen in domač prostor v predmestju naše prestolnice. Z omenjenim projektom ljudem omogočijo vstop v ustvarjalnost in jih spodbudijo, da izstopijo iz cone ponavljajočega. 

Nataša Ličen

izobraževanjepodjetništvodružbaodnosivzgoja

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|15. 5. 2025
Vampi

Vampe, domače ali kupljene, najprej očistimo in jih dobro prekuhamo, da so mehki. Ohlajene narežemo na tanke, kratke trakove. Nato na maščobi (če imamo lahko tudi na (domači) hamburški slanini ali zaseki) prepražimo narezano čebulo ter ko je dobro prepraženo, še narezane vampe. Lahko dodamo malo paradižnika, poprašimo z moko in zalijemo s tekočino ter pokuhamo. Po okusu jih solimo. K vampom lahko ponudimo kruh, polento, žgance, kuhan krompir, kruhove cmoke. To je kot glavna jed, podobna golažu. Lahko celo hkrati pripravimo golaž in vampe in si vsak vzame malo enega in malo drugega.

Vampi

Vampe, domače ali kupljene, najprej očistimo in jih dobro prekuhamo, da so mehki. Ohlajene narežemo na tanke, kratke trakove. Nato na maščobi (če imamo lahko tudi na (domači) hamburški slanini ali zaseki) prepražimo narezano čebulo ter ko je dobro prepraženo, še narezane vampe. Lahko dodamo malo paradižnika, poprašimo z moko in zalijemo s tekočino ter pokuhamo. Po okusu jih solimo. K vampom lahko ponudimo kruh, polento, žgance, kuhan krompir, kruhove cmoke. To je kot glavna jed, podobna golažu. Lahko celo hkrati pripravimo golaž in vampe in si vsak vzame malo enega in malo drugega.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|15. 5. 2025
Pred nami je 36. festival Dobrote slovenskih kmetij

V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.

Pred nami je 36. festival Dobrote slovenskih kmetij

V Minoritskem samostanu na Ptuju se jutri začenja 36. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki ga v navezi z Mestno občino Ptuj pripravljajo Kmetijsko-gozdarski zavod Ptuj in Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, v sodelovanju z vsemi območnimi kmetijsko gozdarskimi zavodi. Čeprav se festival uradno odpre opoldne, ga bodo tradicionalno začeli dopoldne ob 9.00 s posvetom na temo združevanja in povezovanja za skupno trženje pridelkov in izdelkov s kmetij, pravi vodja festivala Peter Pribožič.

Robert Božič

naravakmetijstvoDobrote slovenskih kmetijPtuj