Is podcast
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Življenje nikoli in v nobeni obliki nima ravnih linij, je nekoč dejal br. Ignacio Larranaga. Ni ravna pot, a to ni ovira za Boga, da bi ne prišel do človeka. In o tem je pričeval Matija Mohar, ki je več let preživel v skupnosti Cenacolo. Tam je spoznal moč resnice, rožnega venca in adoracije. Svoj pogled sta dodala tudi njegova starša. Prisluhnite srčnemu pogovoru.
Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.
Medicinska sestra Petra Strelec je pet let ostajala ujeta v partnerski zvezi z narcisom. Pristala je na dnu, v peklu tega odnosa, preden je odšla in začela novo življenje. Nedavno je o svoji izkušnji izdala knjigo V postelji s sovražnikom ? V oddaji sta skupaj z logoterapevtom Martinom Liscem govorila o psihičnem, verbalnem in fizičnem nasilju ter o moči in naučeni nemoči žrtve nasilja.
Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.
Mlad fant, fokolarin Carlos Palma iz Urugvaja, se je znašel v Jeruzalemu sredi napetosti zaradi vstaje. Bil je tudi tarča napada s kamenjem in ekplozije bombe v smetnjaku. Ves čas pa ga je preganjala misel: Kaj lahko jaz storim za mir? Verjel je, da je le ljubezen tista, ki premaga zlo. Živel je tudi v Iraku in nazadnje v Egiptu, kjer je dobil poseben navdih, v katerega je kmalu pritegnil še mnoge druge po vsem svetu. Če vas zanima, kako je začel graditi kulturo miru, vabljeni k poslušanju oddaje.
Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti.
Veliko težje je zdraviti odvisnike od marihuane, kot od trdih drog, pravi dr. Uroš Perko, ki se je z zdravljenimi zasvojenci srečeval v Skupnosti Srečanje. V oddaji Srečanja nam je povedal, da ima današnja marihuana veliko večje odstotke THC-ja, torej snovi, ki zadane, kar povzroča zelo hude posledice. Med njimi omenja razne psihoze, predvsem shizofrenijo, pa tudi bipolarno motnjo, nasilna dejanja in panične napade. Na osnovi primerov in raziskav nam je povedal, kaj vse se dogaja in zakaj je marihuana tako zelo nevarna. Z nami pa je bil tudi koordinator skupnosti Srečanje Brane Miličević, ki je tudi sam preživel pekel zasvojenosti.
Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.
Pred božičem sta bila v oddaji Srečanja z nami s. Barbara Poredoš in mati šestih otrok Katarina Lajevec. Razmišljali smo o pričakovanju, sprejemanju življenja ter odločitev v Duhu hvaležnosti, vere in zaupanja. Zanimalo nas je, komu resnično zaupata in kaj jima pomeni materinstvo: duhovno in telesno.
Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.
Letošnji Teden za življenje je nosil naslov »Povzdignimo dar življenja«. Vrednost tega daru je tako velika, da je ni mogoče natančno opisati z besedami ali ovrednotiti s številkami. Če smo lani odprli zahtevno temo evtanazije s pravnega, moralnega in zdravniškega vidika, smo letos gostili osebe, ki na svoji življenjski poti odkrivajo nešteto razlogov za življenje. Duhovnik Miro Šlibar, invalidka Darinka Slanovec, oče Željko Spajić in Marijina sestra Edith Metelko so bili gostje okrogle mize.
Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.
Zgodb, v katerih najstniki opisujejo svojo stisko glede sprejemanja svojega spola, je danes vse več. Pri tem pa so njihove zgodbe presenetljivo podobne: nizka samopodoba, osamljenost, nesprejemanje svojega razvijajočega se telesa, občutek, da nikamor ne pripadajo. Družbena omrežja pa jih prepričajo, da za vsemi temi občutki stoji ena rešitev: prehod v drugi spol. O zgodbah otrok, ki svojo odločitev obžalujejo in nevarnostih ideologije Spola smo se pogovarjali s strokovnjakinjo s tega področja Mojco Belcl Magdič.
Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Postali smo ujetniki svobode, ki se zanaša samo še na lastno izkušnjo in samo to tudi priznava. Mnogi ne opazijo v tem nikakršne težave, še manj povezave s pritiski, izgorelostjo in depresivnostjo. Namreč, kdor želi presojati svoje odločitve zgolj na podlagi lastnih izkušenj, naj se pripravi na neprehodno goro preizkušenj in vprašanj, nenazadnje tudi odgovornosti. Tako o vprašanjih življenja in smrti razmišlja v komentarju odgovorni urednik Radia Ognjišče, Tadej Sadar.
Da je življenje čudež, lahko preberemo v različnih oblikah in redko kdo se s stavkom ne strinja. Da pa ga tako doživimo in ga vidimo kot čudež, pa je že drugo vprašanje. Stefanos Ksenakis se je po življenjskem pretresu odločil, da bo pozoren na čudeže in: »Sprva nisem našel ničesar, za kar bi bil lahko hvaležen, pozneje pa se je to spremenilo. Začel sem odkrivati vse več in več in nazadnje nisem mogel nehati.«
Tako je zapisal v predgovor knjige, ki jo je naslovil Življenje je darilo, ki je zbirka navdihujočih kratkih zgodb, ki jo toplo priporočamo. Izšla je pri založbi Primus.
Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.
Slišali smo, da je Andrej Majcen začel razmišljati o duhovniškem poklicu. Ko je prikimal klicu, so ga vprašali: “Ali ljubiš Marijo?” Slišali boste kako je odgovoril.
Kviz, zabavno tekmovanje med mladostjo in zrelostjo, klepet, glasba za različne generacije in dva voditelja - Jure in Marjan.
Prijavite se na moja.generacija@ognjisce.si
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
1. maja je mililo 20 let od vstopa Slovenije v Evropsko unijo, 9. maja praznujemo dan Evrope. Članstvo v uniji je bil strateški cilj naše države vse od osamosvojitve naprej. Svojo evropsko usmeritev smo aktivno uresničevali z razvojem in graditvijo institucionalnih odnosov z Evropsko unijo. O tem, kako pomemben je bil vstop naše države v to skupnost, in tudi, kje je Evropska unija, ki se junija odpravlja na volitve, danes, smo v tokratnem »Pogovoru o« vprašali vodjo Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jernejo Jug Jerše.