Predstavitev duhovnega programa V Njegovem objemu. Namenjen je staršem, ki žalujejo za svojim otrokom zaradi spontanega splava, nesreče, bolezni ali samomora. Izjemno dobro zasnovan program ozdravlja tudi zelo globoke rane.
Predstavitev duhovnega programa V Njegovem objemu. Namenjen je staršem, ki žalujejo za svojim otrokom zaradi spontanega splava, nesreče, bolezni ali samomora. Izjemno dobro zasnovan program ozdravlja tudi zelo globoke rane.
Predstavitev duhovnega programa V Njegovem objemu. Namenjen je staršem, ki žalujejo za svojim otrokom zaradi spontanega splava, nesreče, bolezni ali samomora. Izjemno dobro zasnovan program ozdravlja tudi zelo globoke rane.
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Temu smo pozornost namenili v oddaji Srečanja. Papež v okrožnici Vsi smo bratje jasno poudari, da brez resnice in spomina ni pristne sprave. Gosta, dr. Igorja Bahovca in prof. Tomaža Simčiča smo povprašali tudi, kaj pomeni odpuščanje in zakaj je maščevanje škodljivo.
Pred dnevom državnosti smo se povprašali, kako nam lahko kultura srečanja, ki jo papež predlaga, pomaga graditi svet prihodnosti. Zdaj je že jasno, da se nihče ne more rešiti sam, da moramo piskati neke skupne rešitve.
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Več kot 50.000 mož z vsega sveta je s svojimi brati prepotovalo pot skozi Exodus. Samski, poročeni, duhovniki, škofi, kristjani in ne kristjani. Mnogi povedo da jim je Exodus 90 dal stopnjo svobode, ki je prej niso imeli.
Mi smo v studio povabili 4 može iz vrhniške župnije, ki so letos sprejeli izziv in se podali na to pot.
Mlad in pogumen študent, ki je zapustil dom zaradi trpinčenja s strani lastne matere. Ob strani so mu stali dobri ljudje, da se je postavil na lastne noge. Damijan Janžekovič je v oddaji Srečanja spregovoril o svoji drugi knjigi, kjer opisuje svojo bitko z depresijo, ki jo je uspešno premagal.
Mlad in pogumen študent, ki je zapustil dom zaradi trpinčenja s strani lastne matere. Ob strani so mu stali dobri ljudje, da se je postavil na lastne noge. Damijan Janžekovič je v oddaji Srečanja spregovoril o svoji drugi knjigi, kjer opisuje svojo bitko z depresijo, ki jo je uspešno premagal.
Mlad in pogumen študent, ki je zapustil dom zaradi trpinčenja s strani lastne matere. Ob strani so mu stali dobri ljudje, da se je postavil na lastne noge. Damijan Janžekovič je v oddaji Srečanja spregovoril o svoji drugi knjigi, kjer opisuje svojo bitko z depresijo, ki jo je uspešno premagal.
Mlad in pogumen študent, ki je zapustil dom zaradi trpinčenja s strani lastne matere. Ob strani so mu stali dobri ljudje, da se je postavil na lastne noge. Damijan Janžekovič je v oddaji Srečanja spregovoril o svoji drugi knjigi, kjer opisuje svojo bitko z depresijo, ki jo je uspešno premagal.
Si predstavljate, kako hudo stisko človek doživlja, da mora za njeno ublažitev spiti liter in pol žgane pijače na dan? To se je zgodilo bosanskemu vojnemu veteranu, pripadniku posebne prostiterostične enote, Marijanu Juriću. Zaradi hude travme se je znašel povsem na dnu. Bile so noči, ko je spal samo pol ure. In ko je vse v njegovem življenju razpadalo, se je po naključju srečal z duhovnikom Marijanom Arharjem. Ta mu ni ničesar očital, ali ga spraševal, temveč ga je preprosto sprejel z besedami: Čakal sem te. Ti si od vedno v mojem srcu. Kako se je od tega trenutka njegovo življenje začelo spreminjati, ste lahko slišali v oddaji Srečanja.
Si predstavljate, kako hudo stisko človek doživlja, da mora za njeno ublažitev spiti liter in pol žgane pijače na dan? To se je zgodilo bosanskemu vojnemu veteranu, pripadniku posebne prostiterostične enote, Marijanu Juriću. Zaradi hude travme se je znašel povsem na dnu. Bile so noči, ko je spal samo pol ure. In ko je vse v njegovem življenju razpadalo, se je po naključju srečal z duhovnikom Marijanom Arharjem. Ta mu ni ničesar očital, ali ga spraševal, temveč ga je preprosto sprejel z besedami: Čakal sem te. Ti si od vedno v mojem srcu. Kako se je od tega trenutka njegovo življenje začelo spreminjati, ste lahko slišali v oddaji Srečanja.
Si predstavljate, kako hudo stisko človek doživlja, da mora za njeno ublažitev spiti liter in pol žgane pijače na dan? To se je zgodilo bosanskemu vojnemu veteranu, pripadniku posebne prostiterostične enote, Marijanu Juriću. Zaradi hude travme se je znašel povsem na dnu. Bile so noči, ko je spal samo pol ure. In ko je vse v njegovem življenju razpadalo, se je po naključju srečal z duhovnikom Marijanom Arharjem. Ta mu ni ničesar očital, ali ga spraševal, temveč ga je preprosto sprejel z besedami: Čakal sem te. Ti si od vedno v mojem srcu. Kako se je od tega trenutka njegovo življenje začelo spreminjati, ste lahko slišali v oddaji Srečanja.
Si predstavljate, kako hudo stisko človek doživlja, da mora za njeno ublažitev spiti liter in pol žgane pijače na dan? To se je zgodilo bosanskemu vojnemu veteranu, pripadniku posebne prostiterostične enote, Marijanu Juriću. Zaradi hude travme se je znašel povsem na dnu. Bile so noči, ko je spal samo pol ure. In ko je vse v njegovem življenju razpadalo, se je po naključju srečal z duhovnikom Marijanom Arharjem. Ta mu ni ničesar očital, ali ga spraševal, temveč ga je preprosto sprejel z besedami: Čakal sem te. Ti si od vedno v mojem srcu. Kako se je od tega trenutka njegovo življenje začelo spreminjati, ste lahko slišali v oddaji Srečanja.
Odnos med starši in najstniki je dinamičen in prebuja veliko čustev na obeh straneh.Kakšno komunikacijo uporabiti in kdaj je vredno kakšno bitko kdaj tudi izgubiti, da dobiš vojno? O tem in še marsičem je tekel pogovor s tremi mamami najstnikov.
Odnos med starši in najstniki je dinamičen in prebuja veliko čustev na obeh straneh.Kakšno komunikacijo uporabiti in kdaj je vredno kakšno bitko kdaj tudi izgubiti, da dobiš vojno? O tem in še marsičem je tekel pogovor s tremi mamami najstnikov.
Odnos med starši in najstniki je dinamičen in prebuja veliko čustev na obeh straneh.Kakšno komunikacijo uporabiti in kdaj je vredno kakšno bitko kdaj tudi izgubiti, da dobiš vojno? O tem in še marsičem je tekel pogovor s tremi mamami najstnikov.
Odnos med starši in najstniki je dinamičen in prebuja veliko čustev na obeh straneh.Kakšno komunikacijo uporabiti in kdaj je vredno kakšno bitko kdaj tudi izgubiti, da dobiš vojno? O tem in še marsičem je tekel pogovor s tremi mamami najstnikov.
Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja.
Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja.
Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja.
Predlagajo se vedno novi vzgojni modeli... Bolj avtoritarni vzgoji je v preteklih desetletjih sledila t.i permisivna vzgoja, ki pa ni prinesla pravih rezultatov. Papež Frančišek čuti potrebo po vzgoji novih rodov, zato predlaga nek svetovni pakt, zavezo, ki bi na področju vzgoje povezala ljudi različnih profilov: od vzgojiteljev, učiteljev, katehetov, do staršev in profesorjev pedagogike. Ena od poti, ki rišejo prihodnost vzgoje je tudi pedagogika skupnosti, ki ste jo lahko pobliže spoznali v oddaji Srečanja.
Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.
Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.
Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.
Ored sklepom leta sv. Jožefa (2021) ste prisluhnili pogovoru s temi krščanskimi podjetniki: Jožico Žukovec, Janezom Mrakom in Urošem jakličem, ki so večkrat razpeti med poslom, družino in precejšnjo birokracijo. In kljub temu svoje delo opravljajo kot poslanstvo in strast.
Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej.
Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej.
Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej.
Kako starši sprejmejo novico, da ima njihov otrok motnjo pozornosti? Se mu znajo približati na pravilen način in razumeti, kako on razmišlja? Natalija in Damjan Obadič sta svojo izkušnjo opisala v knjigi O, ti naš Lovro. Povabili smo ju pred naš mikrofon, da sta podelila z nami svoje uspehe, pa tudi padce in iskanja poti naprej.
»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.
»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.
»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.
»Pokleknil sem samo pred Bogom in pred bodočo ženo.« To je predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca povedal na srečanju, ki ga je junija na gradu Rajhenburg pripravilo Društvo Družina in življenje. Pogovoru ste lahko prisluhnili v oddaji Srečanja.
V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi.
V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi.
V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi.
V mesecu, ko je Slovenija prevzela predsedovanje svetu EU, smo se v oddaji Srečanja vprašali, kakšno Evropo si želimo, kako lahko vzhodni in zahodni del stare celine bolj sodelujeta in kaj lahko drug drugemu ponudita. Z nami je bil profesor komunikologijo dr. Pal Toth. Govorili smo tudi o vrednotah, ki se v Evropi izgubljajo in o tem, kako najti pravo pot naprej. Objavili pa smo tudi nekaj pričevanj ljudi iz naših sosednjih držav, ki si v luči pobude Skupaj za Evropo prizadevajo za ohranitev oz. vrnitev duše Evropi.
Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.
Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.
Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.
Oba sta vpeta v medije. Lucija se je poleg urednikovanja revije #najst in pisanja za več portalov preizkusila tudi v pisanju ’skavtskega’ romana. Roka poznamo kot urednika portala Domovina. Podala sta pogled na področja, ki jih pokrivata, spregovorila o izzivih materinstva in očetovstva ter vrednotah, ki povezujejo Slovence.
Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak.
Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak.
Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak.
Zavod Živim letos (2021) praznuje 10. obletnico delovanja. V oddaji Srečanja ste lahko slišali. S svojo glasbo so nas razveseljevali in z osebnimi zgodbami navdihovali: Marcos Fink, Odkloplen Grega, Marko Nzobandora, Primož Križaj ter Jera in Miha Novak.
Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.
Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.
Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.
Oče v nežnosti, oče v poslušnosti, oče ustvarjalnega poguma. To je nekaj točk, ki jih papež izpostavlja v pismu ob letu sv. Jožefa. O njih sta razmišljala Gregor Čušin in Aleš Čerin.
Človek, ki je užival alkohol več kot 20 let, se odloči za zdravljenje Kje dobi moč za to? Ta korak je po letih trepljenja in manipulacij uspel Petru Senekoviču. Danes je prijeten Mariborčan že 24 let brez alkohola in uživa vsak trenutek življenja z ženo, otrokoma in vnukoma. Kako se je dvignil iz brezna in zaživel novo življenje?
Človek, ki je užival alkohol več kot 20 let, se odloči za zdravljenje Kje dobi moč za to? Ta korak je po letih trepljenja in manipulacij uspel Petru Senekoviču. Danes je prijeten Mariborčan že 24 let brez alkohola in uživa vsak trenutek življenja z ženo, otrokoma in vnukoma. Kako se je dvignil iz brezna in zaživel novo življenje?
Človek, ki je užival alkohol več kot 20 let, se odloči za zdravljenje Kje dobi moč za to? Ta korak je po letih trepljenja in manipulacij uspel Petru Senekoviču. Danes je prijeten Mariborčan že 24 let brez alkohola in uživa vsak trenutek življenja z ženo, otrokoma in vnukoma. Kako se je dvignil iz brezna in zaživel novo življenje?
Človek, ki je užival alkohol več kot 20 let, se odloči za zdravljenje Kje dobi moč za to? Ta korak je po letih trepljenja in manipulacij uspel Petru Senekoviču. Danes je prijeten Mariborčan že 24 let brez alkohola in uživa vsak trenutek življenja z ženo, otrokoma in vnukoma. Kako se je dvignil iz brezna in zaživel novo življenje?
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Ali smo se moralno dolžni cepiti proti covidu-19? Kaj pomeni, da je pri cepljenju z etično spornimi cepivi sodelovanje s splavom oddaljeno? Zakaj do razprave v javnosti prihaja šele zdaj, ko pa smo s cepivi, pridobljeni na sporen način, cepljeni pravzaprav skoraj vsi, npr. proti rdečkam, ošpicam? Na vprašanja sta odgovarjala Anja Kastelic, farmacevtka, ki sicer tega poklica zaradi ugovora vesti ne opravlja več, in moralni teolog dr. Roman Globokar.
Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?
Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?
Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?
Grd si, sovražim te, so bili komentarji, ki jih je mama izrekala malemu dečku, potem ko ga je vsakodnevno pijana pretepala. V oddaji Srečanja smo gostili Damijana Janžekoviča, 25-letnega mladeniča, ki se je pri 18 letih odselil od mame, ker ga je psihofizično zlorabljala. Kaj je doživljal? Kako se soočata s številnimi travmami danes? Kaj pripelje mamo do tako izrazitega sovraštva do otroka, da mu želi celo vzeti življenje?
Kako lahko ženska, ki je opravila tri splave, živela neurejeno spolno življenje in se predajala drogam danes oznanja Božje usmiljenje? To se je zgodilo Patriciji Sandoval iz Amerike, katere zgodbo nam je predstavila Urša Cankar Suares. Tudi sama v mladosti ni nasprotovala splavu, potem pa se je na novo, v globini srečala z Jezusom. Kako se je to zgodilo, nam je povedala v oddaji Srečanja, gostili smo tudi Patricio Sandoval.
Kako lahko ženska, ki je opravila tri splave, živela neurejeno spolno življenje in se predajala drogam danes oznanja Božje usmiljenje? To se je zgodilo Patriciji Sandoval iz Amerike, katere zgodbo nam je predstavila Urša Cankar Suares. Tudi sama v mladosti ni nasprotovala splavu, potem pa se je na novo, v globini srečala z Jezusom. Kako se je to zgodilo, nam je povedala v oddaji Srečanja, gostili smo tudi Patricio Sandoval.
Kako lahko ženska, ki je opravila tri splave, živela neurejeno spolno življenje in se predajala drogam danes oznanja Božje usmiljenje? To se je zgodilo Patriciji Sandoval iz Amerike, katere zgodbo nam je predstavila Urša Cankar Suares. Tudi sama v mladosti ni nasprotovala splavu, potem pa se je na novo, v globini srečala z Jezusom. Kako se je to zgodilo, nam je povedala v oddaji Srečanja, gostili smo tudi Patricio Sandoval.
Kako lahko ženska, ki je opravila tri splave, živela neurejeno spolno življenje in se predajala drogam danes oznanja Božje usmiljenje? To se je zgodilo Patriciji Sandoval iz Amerike, katere zgodbo nam je predstavila Urša Cankar Suares. Tudi sama v mladosti ni nasprotovala splavu, potem pa se je na novo, v globini srečala z Jezusom. Kako se je to zgodilo, nam je povedala v oddaji Srečanja, gostili smo tudi Patricio Sandoval.
Začelo se je z nezadovoljstvom nad svojim telesom, z vsakim kilogramom manj pa je na površje vedno bolj prihajala Ana, ki je želela izriniti Polono.To je zgodba Polone Rodič. Danes 22-letne študentke slovenistike, ki se je kar šest let borila z motnjami hranjenja, anoreksijo.
Začelo se je z nezadovoljstvom nad svojim telesom, z vsakim kilogramom manj pa je na površje vedno bolj prihajala Ana, ki je želela izriniti Polono.To je zgodba Polone Rodič. Danes 22-letne študentke slovenistike, ki se je kar šest let borila z motnjami hranjenja, anoreksijo.
Začelo se je z nezadovoljstvom nad svojim telesom, z vsakim kilogramom manj pa je na površje vedno bolj prihajala Ana, ki je želela izriniti Polono.To je zgodba Polone Rodič. Danes 22-letne študentke slovenistike, ki se je kar šest let borila z motnjami hranjenja, anoreksijo.
Začelo se je z nezadovoljstvom nad svojim telesom, z vsakim kilogramom manj pa je na površje vedno bolj prihajala Ana, ki je želela izriniti Polono.To je zgodba Polone Rodič. Danes 22-letne študentke slovenistike, ki se je kar šest let borila z motnjami hranjenja, anoreksijo.
družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor svetovanje vzgoja zdravstvo
družba duhovnost izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor svetovanje vzgoja zdravstvo
družba duhovnost info izobraževanje komentar mladi odnosi papež pogovor politika zdravstvo
družba duhovnost info izobraževanje komentar mladi odnosi papež pogovor politika zdravstvo
duhovnost družba izobraževanje otroci pogovor svetovanje vzgoja
duhovnost družba izobraževanje otroci pogovor svetovanje vzgoja
Obravnavamo najintimnejša vprašanja lepote človekovega življenja, pa tudi stisk, s katerimi se ljudje srečujemo v sodobnem svetu. Iščemo poti iz zamotanih klobčičev zlorab, splava in raznih zasvojenosti.
Zgodbe za otroke
Si predstavljate, da bi vam v zahvalo ponudili vrečo cekinov. No, danes bi rekli: veliko denarja. Vi pa bi se zahvalili in dejali: »Ne, hvala, ne potrebujem bogastva.« Ali pa, da bi postali škof, dali bi vam grad, pa bi si izbrali le skromno sobico? Naš velikan je zmogel oboje. Skromen je bil, skromen je ostal.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. junij 2022 ob 05-ih
Pogovor o
V luči prihajajočega državnega praznika Dneva državnosti smo v oddaji Pogovor o ... govorili o tem, kje vse se gradi demokracija, kaj vse so njeni sestavni deli in kako lahko k boljši kondiciji naše demokracije prispevamo v svojem vsakdanjem življenju. Naši gostje so bili Peter Merše, Marko Balažic in Roman Vučajnk.
Naš pogled
Čeprav dolgo nismo imeli svoje države, smo imeli svoj dom. Kraj kjer smo se rodili, kamor smo se vračali. In če smo odšli daleč od doma, če smo ostali brez njega, smo si ga zgradili v svojih srcih. Tudi domovino smo imeli daleč pred lastno državo. Zato ob dnevu državnosti vedno pomislim na domovino …
Tako je svoje razmišljanje ob skorajšnjem dnevu državnosti začel Tone Gorjup.
Slovencem po svetu in domovini
Na avstrijskem Koroškem bo od 25. junija do 3. julija potekalo nogometno prvenstvo evropskih avtohtonih manjšin Europeada. Pripravlja jo FUEN, Federalistična unija evropskih narodnosti, organizatorja sta Narodni svet koroških Slovencev (ki je član FUEN) in Slovenska športna zveza iz Celovca. Sodelovalo bo 19 narodnih skupnost, in sicer z 19-imi moškimi in štirimi ženskimi ekipami. Nastopili bodo tudi naši rojaki iz Avstrije in Italije. Nogometna srečanja bodo potekala na več lokacijah na avstrijskem Koroškem in tudi na Prevaljah, športniki (teh bo od 750 do 1000) pa bodo nastanjeni ob Klopinjskem jezeru. Vstop na tekme je prost, vzporedno se bo dogajalo tudi več kulturnih in družabnih dogodkov, priložnost bo tudi za predstavitev življenja slovenske narodne skupnosti in odprtih vprašanj. Več na europeada.eu, dogajanje pa je za našo oddajo predstavil tajnik NSKS in podpredsednik društva Europeada Marko Oraže. Povabili smo tudi na razstavo slikarke iz Argentine, Klavdije Nose in se ustavili ob bližnjem prazniku države Slovenije.
Utrip Cerkve v Sloveniji
V nedelji po prazniku državnosti ste lahko prisluhnili pogovoru z ljubljanskim pomožnim škofom msgr. dr. Antonom Jamnikom o pomenu praznika, osamosvojitve, odnosu slovenskega naroda do domovine, aktualni krizi vrednot in vlogi katoliških medijev, ki jo vidi kot novi vodja koordinacije za katoliške medije pri Slovenski škofovski konferenci.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Ljubezen se začne tako, da vedno bolj opuščamo svoje hotenje po imeti in veljati, da bi se lahko bolj razdajali drugim.