Is podcast
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družba duhovnost izobraževanje koronavirus odnosi pogovor svetovanje vzgoja

26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

VEČ ...|26. 5. 2020
Čim bolj realistično, izenačeno torej, glejmo nase in na druge.
Zadnja kriza v času epidemije je znova izrisala ostro ločnico med dvema skupinama. So ljudje z veliko mero sočutja in solidarnosti, in drugi, ki se še bolj zaprejo vase in delujejo v smeri zadovoljevanja svojih potreb. Ali je to običajen odziv v krizah in kako krepiti v družbi večjo zavest vživljanja in strpnosti? O tem smo se pogovarjali s prof. dr. Jožetom Ramovšem.

Nataša Ličen

družbaduhovnostizobraževanjekoronavirusodnosipogovorsvetovanjevzgoja

Za sožitje

VEČ ...|26. 7. 2022
Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor odnosi

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

VEČ ...|26. 7. 2022
Dr. Jože Ramovš: Če hočemo razviti sebe, pomagajmo drugim. Če hočemo pomagati drugim, poskrbimo zase.

V sklopu oddaj “Za sožitje” smo se v julijskem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem ustavili pri delih dveh velikih osebnosti našega časa. Poletje je čas, ko ob sprostitvi nekaterih obveznosti lahko pogosteje vzamemo v roke knjige in beremo. Počitniški čas je priložnost za drugačno delo, za osvajanje novega znanja, za pridobivanje drugačnih izkušenj, tudi za premislek o življenju, ki ga živimo in o naših razmerjih sobivanja. Frankel in Lukasova sta imeni, ob katerih smo se zaustavili. Ljudje imamo voljo, potrebo po smislu. To je moč v nas, s katero se dvigamo nad nagone. Če ima to kar delamo (mislimo, čutimo, kar se z nami odgaja, da vse to ni brez veze) smisel, je to največja sila. Brez smisla se sesedemo, stopimo, kot na pomladnem soncu sneženi mož. V vsakem trenutkom v tistem kar počnemo, iščimo smisel. Življenje se razvija, vsak od nas se, družba in narava se, zato je smisel, ki ga moramo iskati in najti, vsak trenutek drugačen, v vsaki situaciji drugačen, in če kje obstanemo je to zagrenjenost, črnoglednost. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor odnosi

Za sožitje

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor družba duhovnost

Za sožitje

Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

VEČ ...|24. 5. 2022
Dr. Jože Ramovš: Zdrava zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje

Zakoreninjenost, pogum za razvoj in sodelovanje ljudem omogoča prehod skozi zahtevnejša življenjska obdobja in izzive. Na praznik Marije Pomagaj smo v pogovoru osvetlili tradicijo Večera slovenskih krščanskih izročil, ki so ga v tujem svetu, daleč od rodne grudi, prvič obeležili naši rojaki. Izseljenci in zdomci so zdržali začetno samoto in strah ob izkoreninjenosti iz domovine in svojega dotedanjega načina življenja ter zbrali pogum za svobodo v ustvarjanju svoje nove kariere v novem okolju. Podobno nalogo ima vsak od nas ob večji spremembi v življenju in sožitju. To je misel našega sogovornika, dr. Jožeta Ramovša, izr. prof., antropologa in socialnega delavca z evropsko diplomo iz psihoterapije, predstojnika Inštituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje.      

Nataša Ličen

medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor družba duhovnost

Za sožitje

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

družba kultura medgeneracijsko sožitje svetovanje vzgoja

Za sožitje

Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

VEČ ...|22. 3. 2022
Jože Ramovš: Enakopravnost je skočila v enakost. Uniformiranost je industrijska paradigma.

Ob Tednu družine in še vedno v aktualnem Letu sv. Jožefa smo v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka izpostavili ravnovesje matere in očeta znotraj starševskih vlog. Pretirano poudarjanje le ene ali druge ne prinaša koristi, s tem v odnose vnašamo nemir, dobro je govoriti o dopolnjevanju moža in žene v starševstvu, kje sta drug drugemu obogatitev. Kako drug drugemu dajeta prostor ter s tem dejavno vplivata tudi na vzgojo otroka? 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje svetovanje vzgoja

Za sožitje

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor vzgoja odnosi

Za sožitje

Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

VEČ ...|25. 1. 2022
Če sam ne znam, bom pa druge učil.

Po nedelji Božje besede smo praznovali god cerkvenega učitelja Frančiška Saleškega, dan pozneje spreobrnitev apostola Pavla, v istem tednu godovni dan ustanoviteljice uršulink ter dan pozneje god še enega od stebrov cerkvenih učiteljev, Tomaža Akvinskega. Kako močne korenine so vsadili v evropsko družbo in spodbudili polet duha ter osvoboditev iz jarma zmot. Vse te poudarke smo zaobjeli v pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka. Ne samo prvo in ne samo drugo, le skupaj prinašata dobre sadove, zakoreninjenost v svobodi

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje pogovor vzgoja odnosi

Za sožitje

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor kultura

Za sožitje

Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

VEČ ...|23. 11. 2021
Ljudje smo po svoji naravi skupinska bitja, kjer se lahko zdrave sile, ki so v nas, najbolj izrazijo in razvijejo.

Osnovna človeška skupina je družina. Človek je individum, toda tesno in v prvih letih je to ključnega preživetvenega pomena, vpet v sožitje skupine ljudi. Vsaka skupina pa je v nevarnosti, da iz ravnovesja pade v skrajnosti in patologije. Nekaj zdravih namigov za ohranjanje kakovostnih skupin je v oddaji predstavil prof.  dr. Jože Ramovš, avtor knjige “Sožitje v družini”, ki služi kot vodilo radijskih večernih pogovorov. Ob Dnevu Rudolfa Maistra smo govorili tudi o veličini generala, pomembne slovenske zgodovinske osebnosti. Začeli pa z neravnovesjem sodobne družbe, ki jo opažamo in se je v zgodovini vedno kazalo ob večjih spremembah ter novih izumih. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi pogovor kultura

Za sožitje

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi svetovanje pogovor

Za sožitje

Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

VEČ ...|28. 9. 2021
Sodelovanje in vključenost prinašata polno zadovoljstvo

Zaprtost v krogu, kjer se vrtimo okrog svojega središča, nas vse bolj oddaljuje od smisla sobivanja. Tudi od izpolnjujočega zadovoljstva. Kako graditi sožitje, odnose, ki poživljajo, vključujejo, nagrajujejo in obogatijo vse vpletene?, smo vprašali rednega sogovornika prof. dr. Jožeta Ramovša, avtorja knjige “Sožitje v družini”

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje odnosi svetovanje pogovor

Za sožitje

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje izobraževanje svetovanje pogovor odnosi vzgoja

Za sožitje

Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

VEČ ...|27. 7. 2021
Zlate besede olike

Z rednim sogovornikom dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o zlatih besedah olike. So del polnega, ljubečega in uresničenega življenja. Kot redno menjamo telefon s sodobnejšim, je treba tudi v medsebojnih odnosih delati na razvoju in izboljšavah. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje izobraževanje svetovanje pogovor odnosi vzgoja

Za sožitje

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

družba kultura medgeneracijsko sožitje duhovnost izobraževanje pogovor odnosi

Za sožitje

Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

VEČ ...|25. 5. 2021
Sreča. Kaj je to, kako do nje in kako v njej ostati?

Sreča. Kako jo razumemo in si jo razlagamo? O sreči smo se pogovarjali, jo iskali in osvetlili več tez, kako do sreče, s prof. dr. Jožetom Ramovšem. Je največje nasprotje sreče, ko v življenju obtičimo? Sreča je vedno stranski produkt. Kaj je za srečo torej treba storiti prej? Oba velika učitelja g. Ramovša sta veliko razmišljala, raziskovala in pisala o sreči, Trstenjak in Frankl. 

Nataša Ličen

družba kultura medgeneracijsko sožitje duhovnost izobraževanje pogovor odnosi

Za sožitje

Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|12. 8. 2022
Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Poletna ponudba slovenskih knjižnic

Neka misel pravi, da brez knjižnic nimamo ne preteklosti ne prihodnosti. O tem, kaj je mreža splošnih knjižnic in kaj tudi v poletnem času, ko imamo več časa za branje, nudijo knjižnice je več povedala naša gostja predsednica Združenja splošnih knjižnic Vesna Horžen.

Blaž Lesnik

svetovanjeknjigabranjeliteraturadopust

Za življenje

VEČ ...|6. 8. 2022
Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Kako poiskati notranji mir?

Nemiren človek ni zadovoljen s samim seboj niti s svojo okolico, kamor pogosto širi nemir. Kako v teh časih poiskati notranji mir in zakaj je tako pomemben pri vzgoji otrok? V prvi avgustovski oddaji Za življenje je bil naš gost frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. Odprli smo tudi nekaj neodgovorjenih vprašanj poslušalcev iz prejšnje oddaje.

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnostimirotrocidružbapoletjepočitnice

Dogodki

VEČ ...|25. 6. 2022
Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Slovesnost ob Dnevu državnosti iz Parka vojaške zgodovine Pivka

Sodelovali so:

  • Prifarci
  • Komorni godalni orkester Cantabile
  • Aleksander Mežek
  • Primorski akademski zbor Vinko Vodopivec
  • Manca Izmajlova
  • Slavnostni govornik Alojz Kovšca
  • Slavnostni govornik dr. Aleš Štrancar
  • Pavle Ravnohrib
  • Povezovalca Nataša Ličen in Luka Svetina
  • Režiser dr. Jože Možina

Radio Ognjišče

domovinaSlovenijapraznik

Doživetja narave

VEČ ...|12. 8. 2022
Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Blaž Lesnik

naravagoreplaninske kočerezervacijski sistemprenočišča v kočahplaninska sezonakolesarjenjeJakobova pot

Zgodbe za otroke

VEČ ...|11. 8. 2022
Don Bosko je bil drugačen

Don Bosko je bil poseben vzgojitelj, drugačen duhovnik. Fantom v oratoriju je želel biti prijatelj. Z njimi se je lovil, igral nogomet in hkrati zahteval spoštovanje pravil. Vabil jih je k vsakodnevni sveti maši in jim želel približati lepoto zakramenta sprave. 

Don Bosko je bil drugačen

Don Bosko je bil poseben vzgojitelj, drugačen duhovnik. Fantom v oratoriju je želel biti prijatelj. Z njimi se je lovil, igral nogomet in hkrati zahteval spoštovanje pravil. Vabil jih je k vsakodnevni sveti maši in jim želel približati lepoto zakramenta sprave. 

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljice

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 8. 2022
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|12. 8. 2022
Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Utrip v planinskih kočah in Jakobova kolesarska pot

Najprej smo se razgledali po planinskih poteh in preverili, kako deluje sistem rezervacij po planinskih kočah pred enim najbolj obremenjenih koncev tedna (generalni sekretar PZS Damjan Omerzu) v planinski sezoni, preverili smo tudi utrip v treh kočah: Koča na Uskovnici (Jaka Zupan), Frischafov dom na Okrešlju (Boštjan Zajc) in Triglavski dom na Kredarici (Herman Uranič). Nato smo se podali na kolo: O lansko leto ustanovljenem Društvu kolesarska Jakobova pot Slovenija - Camino sta spregovorila zakonca Helena in Franc Štefanič.

Blaž Lesnik

naravagoreplaninske kočerezervacijski sistemprenočišča v kočahplaninska sezonakolesarjenjeJakobova pot

Kulturni utrinki

VEČ ...|12. 8. 2022
Izobraževalna referentka Veronika Kušej o kulturno-izobraževalni dejavnosti v domu Sodalitas Tinje

Izobraževalna referentka Veronika Kušej o kulturno-izobraževalni dejavnosti v domu Sodalitas Tinje

Jože Bartolj

kulturaVeronika KušejSodalitasTinje

Komentar tedna

VEČ ...|12. 8. 2022
Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt: Marija nas uči zaupanja

Pred nami je najpomembnejši Marijin praznik, Marijino Vnebovzetje. Praznik, ki priča o neizmerni Božji ljubezni in nas navdaja z velikim upanjem. Devica Marija je bila vzeta z dušo in telesom v slavo Nebes, kjer se je s svojim Sinom združila na Njegovi desnici. Na Vzhodu praznik imenujejo Zaspanje Device Marije. Mozaik v baziliki Marije Snežne v Rimu prikazuje prav ta motiv. Zanimivo je, da je avtor cikla Marijinih mozaikov iz konca 13. stoletja frančiškan, p. Jacopo Torriti. Prizor Dormitio Mariae upodablja apostole, zbrane okoli Marijine postelje. Na konec njenega zemeljskega življenja so jih pred tem opozorili angeli. V središču je Jezus, ki ima v naročju deklico in ta deklica je Marija, ki jo bo Gospod ponesel v nebesa. Ob rojstvu je Devica Marija v naročje sprejela Jezusa, sedaj pa On svojo Mater vodi v nebesa. Marija je bila prva, ki je vzela v naročje Božjega Sina, Jezusa, ki je postal otrok. Zdaj je prva, ki je poleg Njega v nebeški slavi, Brezmadežna Devica, Božja Mati.  

Andreja Eržen Firšt

komentarMarija