Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje. 

27. 5. 2025
Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje. 

Nataša Ličen

VEČ ...|27. 5. 2025
Preseganje travm iz preteklosti s povabilom v dialog

S prof. dr. Jožetom Ramovšem smo govorili o preseganju travm iz preteklosti s povabilom v dialog. Dialog ni težak, je pa lahko težko učenje dialoga. V narodu so travme zaradi svetovnih vojn in delitve duhov na naše in ne-naše, na področju upada družbene moči krščanske vere v Evropi se kažejo tudi ob robu sekulariziranih skupnosti, na osebnem področju pa je zaradi travm veliko sprtosti v družinah. Zato se je osrednja nit pogovora vila ob vprašanju, kakšna je učinkovita vzgoja za vsakdanjo trdo resničnost? O programih in delu Inštituta Antona Trstenjaka preberite na spletni strani Inštitut Antona Trstenjaka - Izobraževanje. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Trstenjak in Ramovš ter njuno (skupno)delo za dobro človeka

Torkove večerne oddaje smo več kot desetletje pripravljali v sodelovanju z dr. Jožetom Ramovšem, nadaljevali jih bomo tudi po Jožetovem slovesu. Ostajamo povezani z delom Inštituta Antona Trstenjaka, s sodelavci in prostovoljci. Leto 2026 je Trstenjakovo leto, ker se konec meseca spominjamo tridesete obletnice njegove smrti - pomenljivo je, da se je letos poslovil tudi dr. Ramovš, ki je bil eden od vidnejših in najbolj prepoznavnih njegovih učencev, smo strnili njune najosnovnejše vidike osebnostne rasti in iskanja smisla. V studiu smo gostili Ksenijo Ramovš.

Trstenjak in Ramovš ter njuno (skupno)delo za dobro človeka

Torkove večerne oddaje smo več kot desetletje pripravljali v sodelovanju z dr. Jožetom Ramovšem, nadaljevali jih bomo tudi po Jožetovem slovesu. Ostajamo povezani z delom Inštituta Antona Trstenjaka, s sodelavci in prostovoljci. Leto 2026 je Trstenjakovo leto, ker se konec meseca spominjamo tridesete obletnice njegove smrti - pomenljivo je, da se je letos poslovil tudi dr. Ramovš, ki je bil eden od vidnejših in najbolj prepoznavnih njegovih učencev, smo strnili njune najosnovnejše vidike osebnostne rasti in iskanja smisla. V studiu smo gostili Ksenijo Ramovš.

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Trstenjak in Ramovš ter njuno (skupno)delo za dobro človeka

Torkove večerne oddaje smo več kot desetletje pripravljali v sodelovanju z dr. Jožetom Ramovšem, nadaljevali jih bomo tudi po Jožetovem slovesu. Ostajamo povezani z delom Inštituta Antona Trstenjaka, s sodelavci in prostovoljci. Leto 2026 je Trstenjakovo leto, ker se konec meseca spominjamo tridesete obletnice njegove smrti - pomenljivo je, da se je letos poslovil tudi dr. Ramovš, ki je bil eden od vidnejših in najbolj prepoznavnih njegovih učencev, smo strnili njune najosnovnejše vidike osebnostne rasti in iskanja smisla. V studiu smo gostili Ksenijo Ramovš.

VEČ ...|22. 9. 2026
Trstenjak in Ramovš ter njuno (skupno)delo za dobro človeka

Torkove večerne oddaje smo več kot desetletje pripravljali v sodelovanju z dr. Jožetom Ramovšem, nadaljevali jih bomo tudi po Jožetovem slovesu. Ostajamo povezani z delom Inštituta Antona Trstenjaka, s sodelavci in prostovoljci. Leto 2026 je Trstenjakovo leto, ker se konec meseca spominjamo tridesete obletnice njegove smrti - pomenljivo je, da se je letos poslovil tudi dr. Ramovš, ki je bil eden od vidnejših in najbolj prepoznavnih njegovih učencev, smo strnili njune najosnovnejše vidike osebnostne rasti in iskanja smisla. V studiu smo gostili Ksenijo Ramovš.

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Družba sožitja in nov družbeni model

V rednih oddajah, ki so na sporedu vsak drugi mesec, drugi torek po vrsti, smo prvič v vlogi direktorice Inštituta Antona Trstenjaka, gostili dr. Ano Ramovš, doktorico medicine. Redno dela tudi na urgenci. Iz tujine, kjer se je nedavno udeležila svetovnih, mednarodnih konferenc, bo prinesla aktualna sporočila in spodbude o načrtnem delu urejanja družbe za boljše sobivanje in tudi o izzivih tradicionalnih družb, ki se spreminjajo. Iskanja je veliko, v razvoj kakšnega družbenega modela gremo, še ni jasno.

Družba sožitja in nov družbeni model

V rednih oddajah, ki so na sporedu vsak drugi mesec, drugi torek po vrsti, smo prvič v vlogi direktorice Inštituta Antona Trstenjaka, gostili dr. Ano Ramovš, doktorico medicine. Redno dela tudi na urgenci. Iz tujine, kjer se je nedavno udeležila svetovnih, mednarodnih konferenc, bo prinesla aktualna sporočila in spodbude o načrtnem delu urejanja družbe za boljše sobivanje in tudi o izzivih tradicionalnih družb, ki se spreminjajo. Iskanja je veliko, v razvoj kakšnega družbenega modela gremo, še ni jasno.

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Družba sožitja in nov družbeni model

V rednih oddajah, ki so na sporedu vsak drugi mesec, drugi torek po vrsti, smo prvič v vlogi direktorice Inštituta Antona Trstenjaka, gostili dr. Ano Ramovš, doktorico medicine. Redno dela tudi na urgenci. Iz tujine, kjer se je nedavno udeležila svetovnih, mednarodnih konferenc, bo prinesla aktualna sporočila in spodbude o načrtnem delu urejanja družbe za boljše sobivanje in tudi o izzivih tradicionalnih družb, ki se spreminjajo. Iskanja je veliko, v razvoj kakšnega družbenega modela gremo, še ni jasno.

VEČ ...|28. 7. 2026
Družba sožitja in nov družbeni model

V rednih oddajah, ki so na sporedu vsak drugi mesec, drugi torek po vrsti, smo prvič v vlogi direktorice Inštituta Antona Trstenjaka, gostili dr. Ano Ramovš, doktorico medicine. Redno dela tudi na urgenci. Iz tujine, kjer se je nedavno udeležila svetovnih, mednarodnih konferenc, bo prinesla aktualna sporočila in spodbude o načrtnem delu urejanja družbe za boljše sobivanje in tudi o izzivih tradicionalnih družb, ki se spreminjajo. Iskanja je veliko, v razvoj kakšnega družbenega modela gremo, še ni jasno.

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Binkošti v odnosih

Po binkoštni nedelji smo v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem povezali sposobnost tudi našega širšega razumevanja v medsebojnih odnosih. Vsak od nas govori svoj jezik, besede lahko vsak razume nekoliko po svoje, vsak drugače prevaja odzive drugih ... V oddaji je dr. Ramovš razmišljal in spodbujal, kako važno se je učiti takšne naravnanosti.  

Binkošti v odnosih

Po binkoštni nedelji smo v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem povezali sposobnost tudi našega širšega razumevanja v medsebojnih odnosih. Vsak od nas govori svoj jezik, besede lahko vsak razume nekoliko po svoje, vsak drugače prevaja odzive drugih ... V oddaji je dr. Ramovš razmišljal in spodbujal, kako važno se je učiti takšne naravnanosti.  

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Binkošti v odnosih

Po binkoštni nedelji smo v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem povezali sposobnost tudi našega širšega razumevanja v medsebojnih odnosih. Vsak od nas govori svoj jezik, besede lahko vsak razume nekoliko po svoje, vsak drugače prevaja odzive drugih ... V oddaji je dr. Ramovš razmišljal in spodbujal, kako važno se je učiti takšne naravnanosti.  

VEČ ...|26. 5. 2026
Binkošti v odnosih

Po binkoštni nedelji smo v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem povezali sposobnost tudi našega širšega razumevanja v medsebojnih odnosih. Vsak od nas govori svoj jezik, besede lahko vsak razume nekoliko po svoje, vsak drugače prevaja odzive drugih ... V oddaji je dr. Ramovš razmišljal in spodbujal, kako važno se je učiti takšne naravnanosti.  

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanjevzgoja

Za sožitje

Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

VEČ ...|27. 1. 2026
Trstenjakovo leto

V oddaji smo izpostavili Trstenjakovo leto. Obeležujemo ga v letu 2026, ob 120-letnici rojstva in 30-letnici smrti enega najvplivnejših slovenskih psihologov, antropologov, duhovnikov, mislecev in humanistov dvajsetega stoletja. V večernem pogovoru smo osvetlili tudi nekaj njegovih najvidnejših premislekov. 

Nataša Ličen

družbapogovorodnosiduhovnostizobraževanjevzgoja

Za sožitje

VEČ ... |
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

VEČ ...|25. 11. 2025
Zlorabljamo svoj razum za opravičevanje slabega, nesmiselnega

Pred vstopom v adventni čas in ob Tednu Karitas smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem z Inštituta Antona Trstenjaka, govorili o smislu bivanja. Kaj je življenje, kako ga bolj polno živeti, in tudi bolj radostno? Zakaj je odnos ključen? Zakaj za več sožitja in boljše sobivanje pogosto nimamo pravih orodij? Se jih ne učimo, jim morda niti ne dajemo pravega pomena? Kako v advent in kakšne priložnosti nam daje to obdobje v letu? 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

VEČ ...|23. 9. 2025
Odvisnost od lastnega prepričanja

V sklopu rednega cikla oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem bomo govorili o sodobni odvisnosti, med katere sodi tudi odvisnost od lastnega prepričanja ali od svojega prav. Kakšno je ozadje tega pojava, zakaj onemogoča dobro sožitje? Dan pred godovnim praznikom Antona Martina Slomška bomo njemu namenili del oddaje, kako njegova osebnost in delo kljub spreminjajoči družbi vedno znova nagovarjata. Ob dnevu slovenskega športa bomo spodbudili tudi k negovanju ali treniranju za dobre medsebojne odnose.   

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

VEČ ... |
V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

VEČ ...|22. 7. 2025
V iskanju notranje pomiritve ob zgledu Marije Magdalene

Na god Marije Magdalene, spokornice in svetopisemske žene, smo se s prof. dr. Jožetom Ramovšem pogovarjali o iskanju notranjega glasu, osebnostnega duha, pomiritve, ... toliko je stvari, ki nas vsakodnevno vržejo iz tira. Na okoliščine se odzivamo. A, kako?, da bi ohranili svojo linijo duha in duševnosti? Naslonili smo se tudi na misli Antona Trstenjaka in Viktorja Frankla. 

Nataša Ličen

družbakulturamedgeneracijsko sožitje

Za sožitje

Za sožitje

Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ... |
Vinogradnici in vinarki Milenka in Jerneja Marko

Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.

Vinogradnici in vinarki Milenka in Jerneja Marko

Na Martinovo soboto smo obiskali čudovit košček naše domovine, kjer na gričih posejanih z vinogradi vinska trta daje sladko grozdje, pridni ljudje pa iz njega že stoletja pridelujejo odlična vina.Spoznali smo družinsko zgodbo, ki zaznamuje Domačijo Jarc. Z nami sta bili mama in hči, Milenka in Jerneja Marko.

Robert Božič

Naš gostDomačija JarcMilenka in Jerneja Marko

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Beseda je zakon!

VEČ ... |
O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

O različnem izgovoru črke v

V zadnjih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hotimirja Tivadarja. Tokrat o različnem izgovoru črke v.

Marjan Bunič

jezikpravila

Duhovna misel

VEČ ... |
Božje usmiljenje

Sveti Frančišek je Jezusova naročila umeval kot navodila, ki jih je izpolnjeval dobesedno, še posebej, tista, ki so govorila o usmiljenju, ljubezni, ponižnosti in uboštvu ...

Božje usmiljenje

Sveti Frančišek je Jezusova naročila umeval kot navodila, ki jih je izpolnjeval dobesedno, še posebej, tista, ki so govorila o usmiljenju, ljubezni, ponižnosti in uboštvu ...

Tadej Sadar

duhovnost

Moja zgodba

VEČ ... |
Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Simpozij 35 let potem: Ocene in analize 2. del

V oddaji Moja zgodba bomo objavili tri predavanja iz mednarodnega simpozija z naslovom »35 let potem – Ocene in analize prehoda v normalnost«, ki so ga junija pripravili v Muzeju Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve. Prisluhnili boste lahko akademiku dr. Janezu Juhantu, ki se je dotaknil predvsem krščanskih korenin slovenskega naroda, mag. Juriju Pavlu Emeršiču, ki je spregovoril o zgodovini in šolstvu ter dr. Matevžu Tomšiču, ki se je posvetil predvsem medijski sliki Slovenije.

Jože Bartolj

spominpolitikaMatevž TomšičJurij Pavel EmeršičJanez Juhant35 let potemOcene in analize prehoda v normalnost

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ... |
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 11. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ... |
Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Lokalne volitve pred vrati

Pred lokalnimi volitvami smo spregovorili o demokraciji in politični participaciji, posebnostih volilne kampanje na lokalni ravni ter delovanju in financiranju občin. Gostji sta bili ministrica za lokalno samoupravo, kohezijo in regionalni razvoj dr. Monika Kirbiš Rojs ter politologinja in prodekanica za znanstvenoraziskovalno delo na Fakulteti za uporabne družbene študije prof. dr. Simona Kukovič.

Tanja Dominko

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ... |
Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Ministri prisluhnili zamejcem

V Ljubljani je prvič v mandatu sedanje vlade in prvič po juniju 2024 zasedal Svet vlade za Slovence v zamejstvu. Predsedujoči, premier Janez Janša, je dejal, da so obravnavali konkretne težave zamejcev in pri ministrstvih so določili tudi kontaktne osebe oziroma točke za posredovanje pri njihovem reševanju. Vodja urada, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednica sveta Suzana Lep Šimenko je napovedala pogostejše srečevanje: svet se bo v skladu z zakonom sestajal najmanj dvakrat letno. Srečanja so po njenih besedah priložnost, da se slovenski ministri neposredno seznanijo s tematikami, pomembnimi za Slovence v zamejstvu: »Izzivi so seveda različni, vsaka država se sooča s svojimi, se pa vsi zavedamo, da je pomembno, da v vse strukture in v društva, v vse aktivnosti vključujemo mlade, ker je od njih odvisna prihodnost slovenstva.« V ospredju razprave so bili ohranjanje slovenske narodne identitete, delovanje zamejskih organizacij, financiranje njihovih dejavnosti ter reševanje odprtih vprašanj v odnosih s sosednjimi državami. Obravnavali so tudi zagotavljanje stabilnega financiranja slovenskih društev, organizacij in institucij v zamejstvu.

Matjaž Merljak

družbarojakizamejstvo

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti.

Pri založbi Dobra knjiga je izšla knjiga mag. Igorja Omerze in dr. Jožeta Dežmana z naslovom Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti. Omenjeno delo ima dva dela. Prvega je napisal Igor Omerza in kritično obravnava Pirjevčevo knjigo Kardelj, drugega pa Jože Dežman, ki prav tako kritično obravnava Pirjevčevo knjigo Partizani.

Ob delu sta spregovorila avtorja.

 

Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti.

Pri založbi Dobra knjiga je izšla knjiga mag. Igorja Omerze in dr. Jožeta Dežmana z naslovom Anti-Pirjevec – akademika površnost v znanosti. Omenjeno delo ima dva dela. Prvega je napisal Igor Omerza in kritično obravnava Pirjevčevo knjigo Kardelj, drugega pa Jože Dežman, ki prav tako kritično obravnava Pirjevčevo knjigo Partizani.

Ob delu sta spregovorila avtorja.

 

Jože Bartolj

kulturaJože DežmanIgor OmerzaAnti-Pirjevec