Is podcast
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj.
V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj.
Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju.
Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju.
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
V sklopu rednih oddaj z dr. Jožetom Ramovšem smo v prazničnem večeru ob devetindvajseti obletnici našega rednega oddajanja, neprekinjeno štiriindvajset let, izpostavili nekaj dobrih praks sožitja med radiem in poslušalci. Prostor, ki ga soustvarjamo, številnim pomeni uteho, prinaša bližino in osmišlja tudi trenutke osamljenosti in preizkušenj. V tem smo gotovo unikum slovenskega medijskega prostora. V nadaljevanju pa je dr. Ramovš razvil misel o pomenu in vsebini praznika ter praznovanja.
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
V oddaji, ki jo že vrsto let ustvarjamo s prof. dr. Jožetom Ramovšem, smo po Slomškovi nedelji razmišljali o pomenu vseživljenjskega učenja, o vrednotah, ki osrečujejo in gradijo kakovostnejše sobivanje. Ob navdihu Slomškovih misli in na drugi strani sodobnih dognanjih, kaj nas v duhu resnično vodi v prihodnost.
Skrb za lepo sožitje v družbi in dolgotrajna oskrba sta bili dolga desetletja vsebini na stranskem tiru. Zavedanje o pomenu tega področja se je začelo prebujati ob spoznanju vse bolj starajoče družbe. V oddajah Za sožitje zato, z razmišljanji antropologa dr. Jožeta Ramovša, spodbujamo k lepšim in kakovostnejšim medsebojnim odnosom.
V Prazničnem jutru, ki je tokrat zamenjalo našo Svetovalnico, smo vstopili v tehnično ozadje prenosa radijskih vsebin. Spregovorili smo tudi o tem, kako se pri nas podeljujejo frekvence, zakaj nobeni vladi ne uspe posodobiti zakona o medijih in kakšna bo prihodnost radia. Naš gost je bil predsednik Sveta za radiodifuzijo prof. dr. Jurij Tasič.
Buba Smith, nekdanji študent in nogometni zveznik ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.
V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje.
Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.
Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.
Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.
Kulturni utrinki na za Radio Ognjišče praznični dana so nastali na Brezjah. Pri maši bo sodeloval Vokalni ansambel Élinor, ki bo imel po maši tudi krajši koncert. O zasedbi in koncertu pa nam je spregovoril vodja Robert Feguš.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Na rojstni dan Radia Ognjišče smo pogledali - ja, le kam, če ne v ognjišče oziroma tja, kjer se mesijo dobrote, kjer se peče dober domač kruh in ostali krušni ter pekovski izdelki. Kmečka pekarna Metličar je prejemnica več priznanj za kakovost in inovativnost. Pogovarjali smo se z Marijo Metličar.
Za medenjake in druge piškote lahko pripravimo preprosto glazuro, za katero potrebujemo: 20 dag sladkorja v prahu in eno kavno žličko beljaka. K temu počasi prilivamo vrel limonin sok (ali nekakšno sladko tekočino), stalno mešamo in pripravimo gladko tekočino. V to pomakamo piškote ali pa tekočino prelivamo po njih. Če se tekočina začenja gostiti, hitro dodamo kakšno kapljo vroče vode in dobro pomešamo.