Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Na Materinski dan, ki v sebi vse bolj nosi poudarek neločljivo povezane pomembne vloge obeh staršev, smo z dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o vlogi očeta in matere. Kaj je značilno za enega in kaj za drugega, v čem je njun preplet in kolikšna je njuna odgovornost do potomcev, kako gojimo spoštljiv in kakovosten odnos med moškim in žensko? Ker smo v postu pa bomo oddajo začeli z opisom različnih pojmovanj, oziroma razumevanjem Boga skozi tokove časa.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
V sklopu rednih oddaj smo s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o zvestobi. V jedru besede je vest. Zvestoba je dialog, je ljubezen.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Pred prvo adventno nedeljo, s katero vstopamo v čas priprave na praznike, smo v sklopu rednih oddaj s prof. dr. Jožetom Ramovšem govorili o bistvu praznikov, zakaj so pomembni, kako praznovati in kako dobro izrabiti praznične dni, da bi nas obogatili in ne jemali duhovne moči.
Za sožitje
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
Za sožitje
Na god blaženega škofa A. M. Slomška smo z rednim sogovornikom prof. dr. Jožetom Ramovšem razmišljali o šolskem okolju, etiki in vrednotah za lepše sobivanje in sodelovanje, po zapisanih rekih in Slomškovih naukih. O vse pogostejšem pritoževanju je škof zapisal: Vsak naj pomete pred svojim pragom, veliko dobrega naj stori in s tem boljša svet.
Za sožitje
V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj.
Za sožitje
V nadaljevanju rednih srečevanj s prof. dr. Jožetom Ramovšem smo poudarili vsebinsko močan teden, začela ga je Krištofova nedelja, ki daje zgled človekoljubja, sledil je god Marije Magdalena, ki kaže na pomen prijateljstva, v istem tednu je bil god apostola Jakoba, ob katerem smo se v pogovoru z dr. Jožetom Ramovšem zaustavili pri vse bolj množičnih romanjih in težnji med ljudmi sodobnega časa v iskanju duhovnih sadov. Ob godu Marijinih staršev ter ob zadnji julijski nedelji, ko smo obeležili svetovni dan starih staršev in starejših sploh, pa smo z modrostjo sprejemanja svoje starosti zaokrožili lok premišljevanj.
Za sožitje
Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju.
Za sožitje
Vsebinsko raznolik pogovor s prof. dr. Jožetom Ramovšem, ker je takšen tudi mesec maj. Govorili smo o pomenu širšega evropskega povezovanja, o so/odločanju za boljši jutri; tudi o tem, kako kulturni razvoj pripomore k sožitju, pa o vzgoji za družino in o številnih spodbudah, ki nagovarjajo k osebnostnemu razvoju.
Za sožitje
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Za sožitje
Evropska in naša slovenska kultura danes živita veliko soboto. Kdor zdrži v predpeklu Božjega molka, bo dočakal nedeljo, kot dar. V njeni moči bo obvladal trpljenje, ker bo imel vizijo vstajenjske nedelje, razvijal bo empatijo, solidarnost, so-čutenje enako kot svobodo. To je antropološko sporočilo. Podrobneje o razlagah ozadja takšne misli, pa v celotnem pogovoru s prof. dr. Jožetom Ramovšem.
Za sožitje
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
Za sožitje
Dr. Jože Ramovš je soavtor oddaj, s katerim se srečujemo v radijskem etru vsak drugi mesec, ob četrtih torkovih večerih. Pred februarskim dnevom kulture in svetovnim dnevom maternega jezika, ki ga obeležujemo enaindvajsetega februarja, smo razmišljali o vlogi in pomenu jezika v sožitju. Jezik nastaja in se razvija z nami vred, je sestavni del naše človeškosti, materinščina vsekakor ni nekaj samoumevnega. Raba jezika je ključna za to, v kakšnih medsebojnih odnosih smo in bomo.
Slovencem po svetu in domovini
Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture. Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah. Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.
Svetovalnica
Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.
Naš gost
Franci Firm, ki skupaj z družino kmetuje v Podšentjurju pri Litiji je bil naš gost. Spoznali smo njegovo dosedanjo življenjsko pot, ga vprašali, kaj mu pomeni biti kmet in obdelovati zemljo, predvsem pa izvedeli, kako se je rodila ljubezen do mozaikov iz semen, ki jih v zimskem času tako rad izdeluje in po katerih je zelo znan.
Moja zgodba
Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.
Globine
Ključni dogodki minulih tednov v življenju katoliške Cerkve so bili izhodišče tokratne oddaje. O vlogi Cerkve v današnjem svetu, o tem, kako papež s svojo držo nagovarja ateista in v čem je dostojanstvo, h kateremu je poklican vsak član Cerkve, je tekla beseda. Naša gosta v četrtem delu iz cikla Dialog z ateizmom, ki smo ga začeli z odgovori na komentarje pretekle oddaje, sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígać.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Doživetja narave
Z drugačnim uvodom kot navadno smo vstopili v novo pohodniško avanturo. Morjeplovec in pohodnik Mitja Zupančič namreč pohodniške čevlje obuje potem, ko stopi s svoje barke na kopno. Publicist in poznavalec pomorske dediščine je popisal svetilnike od Trsta do Dubrovnika, v zadnjem času pa je zaprisežen camino romar - prehodil je tudi eno daljših in zahtevnejših poti med vsemi osemnajstimi na Iberskem polotoku.
Slovencem po svetu in domovini
Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture. Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah. Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.
Kulturni utrinki
V Poletnem gledališču Studenec bo 29. maja koncert ob 10-letnici radomeljskih muzikalov Naše pesmi, naše sanje. Dva orkestra, zbor in solisti Eva Černe Avbelj, Damjana Golavšek, Tjaša Hrovat Steklasa, Gregor Ravnik, Irena Yebuah Tiran ter mnogi drugi bodo izvajali odlomke iz muzikalov Moje pesmi, moje sanje, Annie, Pepelka, Hello Dolly!, Druščina in Mala nočna glasba. Koncert je predstavil pobudnik, režiser in prevajalec vseh pesmi Nejc Lisjak.