Is podcast
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
Letošnje Marijino Vnebovzetje je bil poseben praznik za dvojezično župnijo Gorje v Ziljski dolini na avstrijskem Koroškem, saj je bil od tam radijski in televizijski prenos svete maše za vso Avstrijo. Maša je bila seveda dvojezična. Župnik Stanko Trap je v pridigi povedal. In tako je med drugim zapel cerkveni zbor Gorje pod vodstvom organistke Cornelie Mörtl. V včerajšnjem prazničnem večeru pa je bila tradicionalna, že 69. ladijska procesija z Marijinim kipom na Vrbskem jezeru. Nagovore na postajah in blagoslov je imel celovški škof Jože Marketz.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
V Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem bodo nocoj odprli razstavo ljubiteljske fotografinje Justine Hribernik »Zorni koti pokrajin – Posebni pogled na koroške kraje«. Ob odprtju bo umetnico predstavila urednica celovškega tednika Nedelja Mateja Rihter. Slednja bo v četrtek tudi voditeljica Literarnega večera v Slovenskem knjižnem centru Mohorjeve knjigarne v Celovcu, ko bo gost Martin Golob, sicer župnik iz Grosupljega, tokrat tudi v vlogi avtorja knjige „365 dni z Božjo besedo“. Z delovanjem naših rojakov v zamejstvu pa se bo jutri moč seznaniti tudi v Ljubljani. Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pripravlja prvi letošnji večer »Sredi domovine«. Stvarnost naših rojakov v Gorskem kotarju bo orisal avtor številnih knjig o življenju na Čabranskem, član slovenske manjšine na Hrvaškem Slavko Malnar. Pogovor z gostom bo vodila državna sekretarka Vesna Humar.
Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici.
Nocojšnji večer Društva slovenskih izobražencev iz Trsta bo odprl zanimivo tematiko - sobivanje z duševno boleznijo. Pred nekaj meseci je na to temo pri milanski založbi Meltemi izšla knjiga tržaške jezikoslovke in kulturne delavke Elene Cerkvenič. Gre za dnevniške zapiske, v katerih avtorica opisuje, kako je v njeno življenje kruto vdrla duševna bolezen in kako se je z njo postopoma navadila sobivati do te mere, da jo danes v nekem smislu celo »ljubi«. Z avtorico se bo pogovarjala režiserka in publicistka Loredana Gec, odlomke iz knjige pa bo brala Barbara Rustia. Večer bo uvedel psihiater dr. Bernard Špacapan. Nocoj ob 20.30 v Peterlinovi dvorani v Trstu. V Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici pa so do 20. tega meseca podaljšali ogled razstave Paole Bertolini Grudina Zgodba o odrešenju razodeta otroškim srcem. Ob delavnikih si jo od 16. do 18. ure lahko ogledate tudi v spremstvu moža Walterja Grudine. Več organizacij je razstavo pripravilo ob peti obletnici prerane smrt tankočutne ilustratorke iz Ločnika pri Gorici.
V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].
V Čedadu je potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza pod pokroviteljstvom občine Čedad. Slišali ste, kaj je v nagovoru povedala profesorica, katehetinja in pesnica Anita Bergnach [4:59]. Za vas pripravili nekaj poudarkov z Novoletnega srečanja treh Slovenij, ki je pretekli konec tedna potekalo v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Naši sogovorniki so bili: rektor tinjskega doma Jože Kopeinig [18:44], urednica Nedelje Mateja Rihter [22:33] in predavatelja dr. Andrej Fink [27:09] in škof dr. Anton Jamnik [29:18].
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
V pastoralnem domu v Vodicah pri Ljubljani je še do nedelje na ogled razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, Središče Slovencev v zamejstvu in po svetu. Po drugi svetovni vojni je med 20.000 in 25.000 Slovencev zapustilo svoje domove ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško. V izjemno težkih povojnih razmerah je zgodba slovenskih beguncev v tistem času postala resnično junaška zgodba. Šolstvo je bilo vzpostavljeno v nekaj dneh v blatu vetrinjskega polja, čeprav niso imeli ničesar, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem povojnem pomanjkanju vsega. Prav tako so iz nič vzniknili vrtci, časopisi, izpopolnjevanje v obrteh, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti, ki jih lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. Ob razstavi bo organizirano tudi predavanje zgodovinarke dr. Helene Jaklitsch, in sicer jutri, v petek, 10. januarja 2025, ob 18.45.
V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu.
V Lemontu pri Chicagu v ZDA se po lepo in doživeto praznovanih božičnih praznikih, med katerimi izstopa nedelja svete družine, ko je sodelovala družina Gregorič, zdaj že pripravljajo na praznovanje jubileja, nam je povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. Lemont ostaja slovensko središče, ki pa se preko romarskega doma in doma duhovnih vaj odpira različnim skupinam. P. Metod Ogorevc je še povedal, da bodo v tem svetem letu praznovali tudi 30-letnico Slovenskega kulturnega centra v Lemontu.
V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje
V Čedadu je včeraj potekal tradicionalni, 61. Dan emigranta, ki ga prirejata Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. To je največja kulturna in politična prireditev Slovencev v Videmski pokrajini. Prva leta je bilo to srečanje emigrantov, ki so se po božično-novoletnih praznikih vračali v svet, v zadnjem času pa je to priložnost za razmislek o potrebah rojakov in tudi krajev v obmejnem prostoru. Anita Bergnach je kot predstavnica Slovenskih organizacij Videmske pokrajine govorila o pomenu skupnosti in njene enotnosti, drugi slavnostni govorec je bil programski vodja letošnje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica–Gorica Stojan Pelko. Zbrane je pozdravila tudi državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Med nastopajočimi so bili Mladinski pevski zbor dvojezične šole Pavla Petričiča in beneško gledališče s predstavo Oštarica. Slovencem iz Kanalske, Nadiških in Terskih dolin ter Rezije so se pridružili prijatelji z obeh strani meje
V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje.
V kanadskem Hamiltonu so s silvestrovanjem zaključili praznovanje 60-letnice slovenske župnije svetega Gregorija Velikega. Tudi taki dogodki so po besedah župnika Draga Gačnika priložnost za utrjevanje slovenske skupnosti. Tokratnega silvestrovanja se je udeležilo več kot 220 župljanov, kar je rekord. Celotno praznovanje je bilo v znamenju številke 60, je še povedal župnik Gačnik. Včeraj so v Hamiltonu lepo obhajali že tretji božični praznik, Gospodovo razglašenje.
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
Na tretji sveti večer so prisluhnili božičnemu utripu med rojaki po svetu. Povezani smo bili slovensko župnijo v Hamiltonu v Kanadi (župnik Drago Gačnik), z ameriškimi Brezjami - Lemontom pri Chicagu (p. Metod Ogorevc 15:25) in s Slovensko vasjo v Buenos Airesu (p. Toni Burja 29:53).
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. januar 2025 ob 05-ih
Marko Juhant je specialni pedagog, s katerim sodelujemo že vrsto let. V novem letnem ciklu pozornost namenjamo partnerstvu, odnosu med očetom in mamo, pomenu sodelujočega starševstva. Znana je izjava Marka Juhanta izpred več let, ki je zelo odmevala, da če sta starša med seboj dobro, bo dobro tudi otrokom. Zato smo jo izbrali za rdečo nit radijskega sodelovanja v letu 2025. Marko Juhant prihaja v živo v studio in s tem odpira pot vprašanjem poslušalkam in poslušalcem ter takojšnjim odgovorom ob vzgojnih zagatah. Tik pred zdajci pa žal tokrat nismo mogli uresničiti srečanja v živo, zaradi prehlada in smo ponovili oddajo izpred leta dni.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
Vreme – od nekdaj vsakdanja in postranska tema. Ko se v pogovoru nimamo na kaj navezati, nam priskočijo na pomoč trenutne vremenske razmere. Profesionalni napovedovalci vremena se z njim ukvarjajo iz dneva v dan in številne službe brez njihovih napovedi ne bi mogle opravljati svojega dela. Med vremenske modele in v gorski svet, med markacije in posredovanje napovedi za širšo javnost nas je popeljala meteorologinja z Agencije za okolje Veronika Hladnik Zakotnik.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalko je zanimalo, ali lahko shrani ocvirke v plastični posodi. Sestra Nikolina ji je pritrdila in dodala, naj jih ima na hladnem, še najboljše je v zamrzovalni skrinji. Pazi naj tudi, da bo v posodi čim manj zraka (da ga iztisne) in tako – na hladnem in temnem – lahko počakajo tudi nekaj mesecev.
Zaupni telefon Samarijan v slovenskem prostoru deluje že od leta 1996. Prostovoljci so na voljo ljudem v različnih težavah in osamljenosti. Ker delujejo 24 ur na dan, imajo vedno potrebo po novih prostovoljcih. Strokovna vodja Društva Tatjana Vertačnik je povabila k vpisu novih, za katere pripravljajo usposabljanje.
Potem ko se v prihodnjih tednih obetajo tako spremembe krovnega zakona o kmetijstvu, se spreminjajo tudi zakon o hrani, zakon o gozdovih, zakon o krmi … in tudi razvpiti zakon o zaščiti živali. Vodstvo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije je pred koncem lanskega leta kmetijsko ministrstvo pozvalo, da jih, tako kot so bili dogovorjeni, aktivno vključi v oblikovanje sprememb vseh teh novih zakonov, a so bili zavrnjeni, pravi dr. Jože Podgoršek. V Avstriji je drugače, pa je v 2. epizodi podkasta Rast povedala Polona Globočnik, ki službuje na Kmetijski zbornici na Dunaju …