Častitljivi del dne 6. 5.
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

duhovnost

6. 5. 2025
Častitljivi del dne 6. 5.
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

VEČ ...|6. 5. 2025
Častitljivi del dne 6. 5.
Molile so redovnice - Šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|5. 5. 2025
Častitljivi del dne 5. 5.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Častitljivi del dne 5. 5.

Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 5. 5.
Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.
VEČ ...|5. 5. 2025
Častitljivi del dne 5. 5.
Molili so verniki iz župnije Sv. Duh.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|4. 5. 2025
Častitljivi del dne 4. 5.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Častitljivi del dne 4. 5.

Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 4. 5.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.
VEČ ...|4. 5. 2025
Častitljivi del dne 4. 5.
Molitev je vodil ljubljanski nadškof msgr. Stanislav Zore.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|3. 5. 2025
Častitljivi del dne 3. 5.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Častitljivi del dne 3. 5.

Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 3. 5.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.
VEČ ...|3. 5. 2025
Častitljivi del dne 3. 5.
Molili so radijski sodelavci. Molitev je vodil Franci Trstenjak.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|2. 5. 2025
Častitljivi del dne 2. 5.

Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

Častitljivi del dne 2. 5.

Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 2. 5.
Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino
VEČ ...|2. 5. 2025
Častitljivi del dne 2. 5.
Molili so Molilci pobude Molitev in post za domovino

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|1. 5. 2025
Častitljivi del dne 1. 5.

Molile so Marijine sestre čudodelne svetinje.

Častitljivi del dne 1. 5.

Molile so Marijine sestre čudodelne svetinje.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 1. 5.

Molile so Marijine sestre čudodelne svetinje.

VEČ ...|1. 5. 2025
Častitljivi del dne 1. 5.

Molile so Marijine sestre čudodelne svetinje.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|30. 4. 2025
Častitljivi del dne 30. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Častitljivi del dne 30. 4.

Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 30. 4.
Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.
VEČ ...|30. 4. 2025
Častitljivi del dne 30. 4.
Molili so molilci pobude Molitev in post za domovino.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|29. 4. 2025
Častitljivi del dne 29. 4.

Molili so radijski sodelavci.

Častitljivi del dne 29. 4.

Molili so radijski sodelavci.

duhovnost

Rožni venec

Častitljivi del dne 29. 4.
Molili so radijski sodelavci.
VEČ ...|29. 4. 2025
Častitljivi del dne 29. 4.
Molili so radijski sodelavci.

Radio Ognjišče

duhovnost

Rožni venec
Program Radia Ognjišče vsak dan začenjamo z molitvijo rožnega venca.
Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Program zadnjega tedna

VEČ ...|6. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 06. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Komentar tedna

VEČ ...|2. 5. 2025
Matej Cepin: Praznik dela po slovensko

Avtor se je ustavil ob praznovanju praznika dela in tudi ob našem odnosu do dela. Z njim smo zaznamovani vsi. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod. Pa je naš odnos do dela zdrav? Je naš odnos do dela okužen z mentaliteto obilja ali z mentaliteto pomanjkanja? Ali eno ali drugo lahko spremenimo? /Matej Cepin je direktor Socialne akademije/

Matej Cepin: Praznik dela po slovensko

Avtor se je ustavil ob praznovanju praznika dela in tudi ob našem odnosu do dela. Z njim smo zaznamovani vsi. Za Slovence pravijo, da smo delaven narod. Pa je naš odnos do dela zdrav? Je naš odnos do dela okužen z mentaliteto obilja ali z mentaliteto pomanjkanja? Ali eno ali drugo lahko spremenimo? /Matej Cepin je direktor Socialne akademije/

Matej Cepin

komentar

Duhovna misel

VEČ ...|6. 5. 2025
Jezusov in Judov obraz

Ko je slavni slikar Leonardo da Vinci živel v Milanu, je slikal Zadnjo večerjo. Preden je začel slikati dvanajst apostolov, je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Jezusov in Judov obraz

Ko je slavni slikar Leonardo da Vinci živel v Milanu, je slikal Zadnjo večerjo. Preden je začel slikati dvanajst apostolov, je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Naš gost

VEČ ...|3. 5. 2025
Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Akademski slikar Veljko Toman ob 80-letnici

Naš gost je bil akademski slikar Veljko Toman, ki je konec lanskega leta praznoval 80. rojstni dan. Ob tem je v več galerijah pripravil vrsto razstav. Z njim smo se pogovarjali o spominih na mladost v Savinjski dolini, o slikarstvu in restavratorstvu. Kakšno besedo smo namenili tudi teku, kajti večkrat je pretekel originalni maraton v Grčiji. 

Jože Bartolj

spominživljenjeVeljko Toman

Naš pogled

VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 5. 2025
Deklaracija o naši narodni skupnosti v Avstriji

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora. 

Deklaracija o naši narodni skupnosti v Avstriji

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|6. 5. 2025
Ljubi le

Tokrat smo slišali vabilo na koncert pevca in avtorja Primoža Križaja ob izidu novega albuma avtorskih pesmi, ki opevajo osnovne vrednote: dom, družino, Boga ...

Ljubi le

Tokrat smo slišali vabilo na koncert pevca in avtorja Primoža Križaja ob izidu novega albuma avtorskih pesmi, ki opevajo osnovne vrednote: dom, družino, Boga ...

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Spominjamo se

VEČ ...|6. 5. 2025
Spominjamo se dne 6. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 6. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|6. 5. 2025
Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Meja, jezik in šola - Državni okviri v slovenskem šolstvu prve polovice 20. stoletja

V Slovenskem šolskem muzeju so v aprilu 2025 organizirali znanstveni simpozij, na katerem je deset predavateljev s poglobljenimi prispevki osvetlilo prvo polovico 20. stoletja s stališča meje, jezika in šole. Prispevki so objavljeni v znanstveni reviji Šolska kronika. Pred mikrofon smo povabili urednika omenjene revije, Antona Arka, muzejskega svetovalca.  

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročilozgodovinaizobraževanje