Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.
Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.
Ljudske pevke Rogatec izhajajo iz domačega, družinskega petja, v organizirani obliki pa delujejo od leta 1994. Mešano skupino Zrelo klasje iz Ormoža odlikuje počasno, ubrano in večglasno petje. Ribniški fantje iz Ribnice na Pohorju pa so v domačem kraju dejavni v različnih pevskih zasedbah, družijo pa se tudi ob petju ljudskih pesmi. Vsem trem skupinam lahko prisluhnete v oddaji Pevci zapojte, godci zagodte.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Tisti ptički, ki se niso poženili na vincencijevo, 22. januarja ali na valentinovo, 14. februarja, se bodo poženili na gregorjevo. Čeprav koledarska pomlad še ni nastopila, smo jo s pesmimi o pticah, zelenju in veselju, ki prinaša vzcvetena narava, skušali priklicati v tokratni oddaji o ljudski glasbi.
Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.
Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Kdo, kdo, kdo so pa to? Pesemsko izročilo z Domžalskega je nova zvočna izdaja Glasbenonarodopisnega inštituta, ki prinaša zvočne odmeve nekdanjih druženj, ki so zaznamovala življenje ljudi na območju med Trzinom, Mengšem, Dobom in Ihanom. Zgoščenko sta sredi februarja v Grobljah predstavili sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta; dr. Marjanca Klobčar in dr. Urša Šivic.
Odlomke s te prireditve je prinesla oddaja o ljudski glasbi.
Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.
Gostje tokratne oddaje o ljudski glasbi so bili pevci iz Tuhinjske doline, ki beležijo 10 let organiziranega delovanja. Večina jih poje v cerkvenem zboru, nekateri pa delujejo tudi v mešanem pevskem zboru Mavrica v Šmartnem v Tuhinju. Po pevskih vajah in nedeljskih mašah pogosto nadaljujejo s spontanim prepevanjem v gostilni. Ljudska pesem pa se oglasi še ob žegnanjih, rojstnodnevnih zabavah in drugih neformalnih druženjih.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
V oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo predvajali odlomke s srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, ki ga je konec januarja pripravilo Folklorno društvo Lancova vas.
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.
V pustno obarvani oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo spoznali Liške pustjé ter gostili Adelo Pukl, magistrico etnologije in kulturne antropologije, muzejsko svetovalka v Kustodiatu za duhovno kulturo, ki v Slovenskem etnografskem muzeju, med drugim raziskuje tudi pustne maske in pustovanja.
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Minuli praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim koledovanjem.
V katoliški cerkvi 2. februarja obeležujemo praznik Jezusovega darovanja v têmplju, ki ga obhajamo 40 dni po božiču. V ljudski pobožnosti svečnica predstavlja zadnji spomin na Jezusovo otroštvo, sklèp božične dobe, ko se pospravijo jaslice in nehajo peti božične pesmi. Minuli praznik smo v oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte obeležili s svečniškim koledovanjem.
Direktor našega radia, msg. Franci Trstenjak, je bil gost tokrat oddaje o ljudski glasbi. V njej je razgrnil svoj pogled na dediščino; med drugi tudi kakšno vlogo, pomen in težo pripisuje ljudskemu izročilu v radijskem programu.
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Nekoč je bil osel, ki je na hrbtu nosil kip ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.