Is podcast Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo. Is podcast
Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

Nataša Ličen

odnosi pogovor družba izobraževanje

19. 1. 2023
Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

Nataša Ličen

VEČ ...|19. 1. 2023
Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaizobraževanje

Via positiva

VEČ ...|13. 2. 2025
Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

družba pogovor kultura odnosi duhovnost

Via positiva

Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

VEČ ...|13. 2. 2025
Milada Kalezić o duhovnem iskanju

Duhovna avtobiografija igralke Milade Kalezić z naslovom »Vsa moja resnica je v Njem« je osebno pričevanje o poti vere in življenjskih preizkušnjah. Milada je prejemnica več priznanj in nagrad, med drugim ji je lani Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo igralsko nagrado za življenjsko delo. Je nosilka Borštnikovega prstana. V pogovoru smo sledili njenim duhovnim iskanjem. Izjemna pripoved. Kot se bere v knjigi, jo z občudovanjem tudi poslušamo.  

Nataša Ličen

družba pogovor kultura odnosi duhovnost

Via positiva

VEČ ...|6. 2. 2025
Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

družba zgodovina pogovor izročilo kultura

Via positiva

Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

VEČ ...|6. 2. 2025
Damjan J Ovsec: Pri bontonu je šlo včasih dejansko za to, da so postajali boljši ljudje

Pred osrednjim slovenskim kulturnim praznikom smo k pogovoru povabili Damjana J Ovsca, etnologa in profesorja umetnostne zgodovine, publicista, avtorja knjig in odmevnih medijskih vsebin. Tradicija je naša oporna identitetna točka, ki mora zaživeti tudi v sedanjosti, je povedal in dodal: Tradicije se zavedamo, jo gojimo, hkrati pa se pojavljajo tudi nove. Več vrst jih je. Med slednje sodi recimo praznovanje slovenskih državnih praznikov in izobešanje zastav. Žal pa mnogi ne poznajo ozadja. Vstopite v poljudno razmišljanje o pomenu in dragocenosti tradicije, iz katere smo. Brez negovanja korenin, bo tudi s krošnje naroda kmalu odpadlo listje. 

Nataša Ličen

družba zgodovina pogovor izročilo kultura

Via positiva

VEČ ...|30. 1. 2025
Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

pogovor kultura vrednote družba

Via positiva

Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

VEČ ...|30. 1. 2025
Vrednota kulturne dediščine

Ministrstvo za kulturo je pripravilo predlog novega Zakona o varovanju kulturne dediščine. Predlog zakona je objavljen na portalu eDemokracija. K pogovoru smo povabili ddr. Vereno Perko, arheologinjo, muzejsko svetnico, ki je pojasnila ozadje in predvsem izpostavila mesta nujnih popravkov in dopolnitev.  

Nataša Ličen

pogovor kultura vrednote družba

Via positiva

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

družba pogovor družina odnosi

Via positiva

Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

VEČ ...|23. 1. 2025
Pisanje z roko 

V Tednu pisanja z roko smo v studio povabili Dejana Ostermana, ki je pri založbi 5tka izdal urejeno zbirko pisem, ki jih je njegov dedek v skoraj dveh letih pisal svoji ljubljeni - njegovi babici, z vojnega območja, kjer je bil prisilno vojak nemške vojske. Pisma so promocija pisanja z roko tudi danes v tehnološkem svetu, saj je pisanje z roko osebno ter z vsakim piscem edinstveno. naslov knjige je Ljuba moja Mici.  

Nataša Ličen

družba pogovor družina odnosi

Via positiva

VEČ ...|16. 1. 2025
Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

družba pogovor odnosi narava duhovnost

Via positiva

Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

VEČ ...|16. 1. 2025
Dr. Nadja Furlan Štante

Ob Svetovnem dnevu religij smo se pogovarjali z dr. Nadjo Furlan Štante, teologinjo, religiológinjo in profesorico, ki deluje na Znanstvenem raziskovalnem središču v Kopru, o stereotipih, ki so še vedno močno zasidrani med nami, premislili vlogo žensk in moških ter njuno enakovrednost, se dotaknili tudi močno zakoreninjenega predsodka človekove superiornosti v odnosu do narave.   

Nataša Ličen

družba pogovor odnosi narava duhovnost

Via positiva

VEČ ...|9. 1. 2025
Pogovor je vrednota

K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.  

Pogovor je vrednota

K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.  

odnosi ljudje pogovor

Via positiva

Pogovor je vrednota

K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.  

VEČ ...|9. 1. 2025
Pogovor je vrednota

K radijskim pogovorom običajno povabimo osebnosti, o katerih vemo vsaj za kakšno njihovo zanimanje. Tokrat pa je pred mikrofon za četrtkov popoldanski pogovor prisedel mož, o katerem Nataša razen njegovega imena ni vedela dosti. Albert Smrečnik je z avstrijske Koroške, mož, oče in med drugim tudi prostovoljec pri gibanju Svetovni ETOS. Na radiu se je oglasil zaradi drugačnega vzroka, a tudi pogovor z njim je prinesel pomenljiva sporočila.  

Nataša Ličen

odnosi ljudje pogovor

Via positiva

VEČ ...|2. 1. 2025
Kako razvijamo nadarjenost

Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti. 

Kako razvijamo nadarjenost

Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti. 

družba odnosi pogovor izobraževanje

Via positiva

Kako razvijamo nadarjenost

Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti. 

VEČ ...|2. 1. 2025
Kako razvijamo nadarjenost

Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti. 

Nataša Ličen

družba odnosi pogovor izobraževanje

Via positiva

VEČ ...|26. 12. 2024
Romeo Volk

V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo. 

Romeo Volk

V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo. 

družba kultura pogovor odnosi glasba

Via positiva

Romeo Volk

V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo. 

VEČ ...|26. 12. 2024
Romeo Volk

V božičnem času in na državni praznik smo obiskali Romea Volka v Ilirski Bistrici, ljudskega glasbenika iz družinske glasbene skupine Volk Folk, likovnega ustvarjalca, rezbarja in vsestranskega zbiratelja ljudskega gradiva. Pogovarjali smo se o njegovi bogati zbirki, ustvarjalni poti, o rezbarjenju jaslic, in vseh ostalih njegovih zanimanjih, pa tudi o njegovi predanosti domovini ter do vsega, kar ima v sebi slovensko dušo. 

Nataša Ličen

družba kultura pogovor odnosi glasba

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|14. 2. 2025
Od aktualnega festivala gorniškega filma do naj alpinistov

Najprej smo pokukali v program 19. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek (17. 2. 2025) s filmskim portretom največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. Z nami bo alpinist in direktor festivala Silvo Karo. Nadaljevali smo z reportažo iz letošnjega državnega tekmovanja Mladina in gore in slišali odzive najboljših ekip finalnega dela, tako osnovnošolske kot srednješolske (PD Litija in PD Medvode), ki sta obiskali naš studio.

Od aktualnega festivala gorniškega filma do naj alpinistov

Najprej smo pokukali v program 19. festivala gorniškega filma, ki se začenja v ponedeljek (17. 2. 2025) s filmskim portretom največje himalajske alpinistke vseh časov, Poljakinje Wande Rutkiewicz. Z nami bo alpinist in direktor festivala Silvo Karo. Nadaljevali smo z reportažo iz letošnjega državnega tekmovanja Mladina in gore in slišali odzive najboljših ekip finalnega dela, tako osnovnošolske kot srednješolske (PD Litija in PD Medvode), ki sta obiskali naš studio.

Blaž Lesnik

festival gorniškega filmagorska kulturaMladina in gore 2025planinstvogorništvo

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Moja zgodba

VEČ ...|16. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 3.del

Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Pogovori z Vosovci - Edi Brajnik Štefan 3.del

Na sporedu je bilo še zadnje, tretje nadaljevanje pričevanja narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, o delovanju VOS (Varnostno obveščevalne službe OF), ki je v času okupacije pobijala nasprotnike revolucije. Pričevanje je bilo posneto maja 1979 in je zanimivo zaradi odkritosrčnosti in dobrega spomina, ki je po osamosvojitvi revolucionarje skoraj v celoti zapustil. S komentarji nam pričevanje pomaga bolje razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji. 

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 2. 2025
Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Iskanje skupnega imenovalca za prihodnost

Kje bomo koroški Slovenke in Slovenci leta 2034? Odgovor na to vprašanje danes iščejo v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem. Lani so za predstavnike političnih, kulturnih, mladinskih, športnih in drugih organizacij koroških Slovenk in Slovencev in za vse, ki jim je prihodnost narodne skupnosti pri srcu, izvedli prvo delavnico na to temo. Ker je bila izredno uspešna in se je izkazala velika potreba po nadaljevanju, so tudi danes medse povabili Aleksandra Doujaka, ki že 30 let svetuje korporacijam in družinskim podjetjem ter je avtor številnih publikacij. Obravnavali so pomembna vprašanja povezana z zgodovino, identiteto in samoorganizacijo ter iskali odgovore, ki bodo koristni za prihodnost. Naglašeno je bilo, da je govoriti pomembno, še bolj pa, da se govorjeno udejanji. 

Matjaž Merljak

družbarojaki

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 2. 2025
Gregor Klančič o novem koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 19. februarja, ob 19.30 bo v okviru sakralnega abonmaja nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča. Predstavili se bodo s koncertom pod naslovom Skrivnostna govorica glasbe - pet stoletij vokalne polifonije.

Gregor Klančič o novem koncertu Sakralnega abonmaja

V sredo, 19. februarja, ob 19.30 bo v okviru sakralnega abonmaja nastopil Domžalski komorni zbor pod vodstvom dirigenta Gregorja Klančiča. Predstavili se bodo s koncertom pod naslovom Skrivnostna govorica glasbe - pet stoletij vokalne polifonije.

Jože Bartolj

kulturaglasbasakralni abonmaGregor KlančičDomžalski komorni zbor

Spominjamo se

VEČ ...|17. 2. 2025
Spominjamo se dne 17. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ...|17. 2. 2025
Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

Kljub cerebralni paralizi Agnes Kojc živi na polno

Večina študentov je vstopila v drugi letni semester, nekateri že teden dni prej. Imajo zdrave roke, zdrave noge in lahko gredo sami, kamor želijo. To pa ne velja za doktorantko prevajalstva Agnes Kojc, ki živi s cerebralno paralizo. Kaj študira in česa vse se loti v življenju? 

s. Meta Potočnik

cerebralna paralizapoezijaštudij