Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

19. 1. 2023
Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

Nataša Ličen

VEČ ...|19. 1. 2023
Dr. Ana Krajnc: Značaj razvijamo z doživetji. Z učenjem se vsestransko razvijamo.

Znanstvena dognanja so ovrgla zmotno mnenje, da se možgani starajo. Se, če z njimi ne delamo. Če smo aktivni in vse do zadnjega diha učeči, pa svoj um razvijamo. Lahko bi rekli, da postajamo pametnejši. Zakaj se učiti, tudi v starosti, kako nas učenja uči uveljavljeni izobraževalni sistem?, ter številne druge poudarke in odgovore smo slišali v pogovoru s prof. dr. Ano Krajnc, pedagoginjo, andragoginjo, med drugim predsednico Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje

Nataša Ličen

odnosipogovordružbaizobraževanje

Via positiva

VEČ ... |
Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

družbapogovorvzgojašolstvo

Via positiva

Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

VEČ ...|6. 8. 2026
Življenje, narobe naučeno?!

Dr. Apolonija Klančar je magistrica in doktorica jezikoslovja, profesorica latinščine, anglistka, prevajalka ter Montessori pedagoginja. Po izkušnjah v javnem šolstvu že več kot desetletje deluje v zasebni praksi, kjer se ukvarja s celostno obravnavo oseb, premagovanjem stresa in pomočjo otrokom ter odraslim pri osebni rasti. Je avtorica več knjig in priročnikov. Med njenimi deli izstopa knjiga Življenje: narobe naučeno?!, v kateri skozi resnične zgodbe odpira vprašanja o grajenju samozavesti, možganov in premagovanju vsakodnevnih strahov.

Nataša Ličen

družbapogovorvzgojašolstvo

Via positiva

VEČ ... |
Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

pogovorkulturadružba

Via positiva

Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

VEČ ...|30. 7. 2026
Damjan Debevec v liku Ivana Cankarja

Priznani vrhniški vodnik in interpret Damjan Debevec je znan po svojem izjemnem oživljanju lika in dela Ivana Cankarja. S svojo pojavo, znamenitimi brki, klobukom in značilno Cankarjevo držo, obiskovalcem približa življenje našega največjega dramatika. Debevec deluje kot vodnik v Cankarjevi spominski hiši na Klancu na Vrhniki, kjer vsakodnevno skrbi za ohranjanje pisateljeve dediščine. Poleg vodenja po hiši vodi tudi ekskurzije po Poti Cankarjeve mladosti in okolici.

Nataša Ličen

pogovorkulturadružba

Via positiva

VEČ ... |
Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

družbapogovorduhovnostpočitnicepoletjekultura

Via positiva

Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

VEČ ...|23. 7. 2026
Bog na križarjenju

»Bog na križarjenju: Dnevnik ladijskega kaplana« je naslov knjige Roka Pogačnika. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi. Napisana je v obliki dnevnika mladega duhovnika, ki prevzame službo kaplana na veliki turistični križarki. Ladja postane simbol sodobnega sveta – na njej se srečujejo ljudje različnih narodnosti, kultur, prepričanj in življenjskih zgodb. Med potovanjem avtor opisuje pogovore s potniki in člani posadke, svoje dvome, humor, nepričakovana srečanja in razmisleke o veri, smislu ter medčloveških odnosih. Knjiga ni le potopis, ampak razmislek o tem, kako biti človek in kristjan v hitro spreminjajočem se svetu. Primerna tudi za počitniško branje.

Nataša Ličen

družbapogovorduhovnostpočitnicepoletjekultura

Via positiva

VEČ ... |
Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

družbaizobraževanjeinovativnostpogovor

Via positiva

Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

VEČ ...|16. 7. 2026
Miha Kos ob 30. obletnici Hiše Eksperimentov

30 let mineva od ustanovitve Hiše eksperimentov. K pogovoru smo povabili dr. Miho Kosa, ki je idejo razvil v mednarodno prepoznavno ustanovo. Želja je bila narediti za Slovenijo nekaj dobrega, spodbujati radovednost, kritično razmišljanje in da bi ljudje znali postavljati vprašanja. Saj se na svojih napakah, ko se z/motimo, največ naučimo. Glavna ideja Hiše je ustvarjanje varnega okolja za delanje napak in dati prostor ljudem, ki imajo kaj pokazati.

Nataša Ličen

družbaizobraževanjeinovativnostpogovor

Via positiva

VEČ ... |
Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

družbakulturapogovor

Via positiva

Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

VEČ ...|9. 7. 2026
Paul Vidich, ameriški pisatelj slovenskih korenin

Paul Vidich je ameriški pisatelj, ki je deloval v glasbeni industriji v času, ko je iTunes spreminjal pravila prenosa glasbe. Po očetovi strani ima slovenske korenine. Slovenijo pogosto obiskuje. Pred kratkim jo je tudi zaradi predstavitve svojega zadnjega romana z naslovom »Časten mož«. Njegovi romani govorijo o moči, informacijah, lojalnosti in politični paranoji. 

Nataša Ličen

družbakulturapogovor

Via positiva

VEČ ... |
Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

turizempoletjenarava

Via positiva

Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

VEČ ...|2. 7. 2026
Poti in zgodbe domačih krajev

Nina Irt deluje na področju turizma. Poletje je čas izletov. Vse več nas je, ki počitniški čas izrabimo tudi za odkrivanje domačih krajev. Množico doživetij ponujajo kotički, ki so lahko zelo blizu nas, a jih spregledamo. Zgodbe, ki jih piše življenje naših ljudi. 

Nataša Ličen

turizempoletjenarava

Via positiva

VEČ ... |
Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

domovinadružbapogovorpraznikkultura

Via positiva

Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

VEČ ...|25. 6. 2026
Ustanova, ki hrani narodov spomin

Ob prazniku države, Dnevu državnosti, smo se pogovarjali z ravnateljico javnega zavoda NUK, Narodne in univerzitetne knjižnice, dr. Jano Kolar. NUK je nacionalna knjižnica Republike Slovenije in največja knjižnica v državi. Njena osnovna naloga je zbiranje, urejanje, hranjenje in posredovanje slovenske pisne kulturne dediščine. NUK poleg nacionalne opravlja še vrsto drugih funkcij, je tudi osrednja državna knjižnica, univerzitetna knjižnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih knjižnic in osrednja znanstvena knjižnica v Sloveniji. Narodna univerzitetna knjižnica je bila 28. julija 2021 dodana na seznam Unescove svetovne dediščine v okviru vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka

Nataša Ličen

domovinadružbapogovorpraznikkultura

Via positiva

VEČ ... |
Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

umetnostkulturapogovor

Via positiva

Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

VEČ ...|18. 6. 2026
Ivanka Mežan: Ko sem sprejemala Borštnikov prstan, sem vse nesla s seboj na oder

Na dan častitljivega jubileja, ko je ena najpomembnejših slovenskih gledaliških, filmskih, televizijskih ter radijskih igralk praznovala sto let, smo oddajo posvetili njej. Ivanka Mežan se je rodila 18. junija leta 1926. Osem desetletij je ustvarjala in s svojo umetniško odličnostjo, toplino in predanostjo neizbrisno zaznamovala področje igralske umetnosti. V oddaji smo slišali odlomke iz pogovora, ki smo ga posneli z njo leta 1995, ko je prejela Borštnikov prstan za življenjsko delo na področju filmske igre.

Nataša Ličen

umetnostkulturapogovor

Via positiva

Via positiva

Sodobni človek vse pogosteje čuti izgubo pristnega stika s seboj, s Stvarnikom in s smislom bivanja. V enournih pogovorih s strokovnjaki različnih področij, predvsem pa s področja psihologije, razgrinjamo možnosti po vnovičnem prebujenju. Govorimo o izbirah, ki vračajo zadovoljstvo, kažemo drugačne možnosti notranje izpolnitve in spodbujamo k izstopu iz ujetosti, lažne privlačnosti agresivnega potrošništva ter novodobnih pritiskov o tem, kakšen naj bi bil uspešen človek - večno mlad, srečen in prekipevajoč v udobju. Izstopimo, da bi znova našli sebe. To je naš namen pogovornih oddaj, s katerimi stopamo na pozitivno stran.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
S križem za Gospodom

Oh, ljubi Jezus! Ni čudno, da so na koncu s teboj ostali samo dvanajsteri, pa še ti so te skušali odvrniti od križa. Tvoj slogan: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,« Mt 16,24 je zelo neposrečen ...

S križem za Gospodom

Oh, ljubi Jezus! Ni čudno, da so na koncu s teboj ostali samo dvanajsteri, pa še ti so te skušali odvrniti od križa. Tvoj slogan: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,« Mt 16,24 je zelo neposrečen ...

Tadej Sadar

duhovnost

Naš gost

VEČ ... |
Patricija Pašič

Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.

Patricija Pašič

Gostja prve avgustovske oddaje Naš gost je bila Patricija Pašič, ženska mnogih vlog – žena, mama petih otrok, mlada babica, aktivna faranka v župniji Semič, ustvarjalka in samouka šivilja, ki je svojo strast do šivanja ob podarjenem šivalnem stroju iz hobija spremenila v življenjski kruh in ustanovila svojo blagovno znamko Happy Mum, pod katero izdeluje unikatna oblačila za otroke in mamice. Z nami je delila svojo življenjsko pot, ki je bila predvsem v otroštvu polna preizkušenj, ki so jo zaznamovale in oblikovale v močno osebnost, ki pogumno sledi svojemu srcu in danes ponosno živi svoje sanje.

Petra Malenšek

spominživljenjeustvarjalnost

Beseda je zakon!

VEČ ... |
Velika začetnica v naselbinskih imenih

V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o pisanju vélike začetnice pri naselbinskih zemljepisnih imenih.

 

Velika začetnica v naselbinskih imenih

V poletnih oddajah vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o pisanju vélike začetnice pri naselbinskih zemljepisnih imenih.

 

Marjan Bunič

jezikpravila

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #7: Slovo velikega voditelja - Mojzesova oporoka na pragu Obljubljene dežele

Posvetili smo se 5. Mojzesovi knjigi, ki jo v hebrejščini poznamo kot Debarím (Besede), v grškem prevodu pa kot Devteronomij (Ponovljena postava). Povzema veličastno duhovno oporoko Mojzesa, ki na moabskih planjavah po štiridesetih letih preizkušenj pripravlja ljudstvo na vstop v Obljubljeno deželo. Pod vodstvom škofa dr. Jurija Bizjaka smo spoznali, da je v starodavnem besedilu veliko vzporednic z današnjimi časi. Cikel Med korenine vere si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Korenine vere #7: Slovo velikega voditelja - Mojzesova oporoka na pragu Obljubljene dežele

Posvetili smo se 5. Mojzesovi knjigi, ki jo v hebrejščini poznamo kot Debarím (Besede), v grškem prevodu pa kot Devteronomij (Ponovljena postava). Povzema veličastno duhovno oporoko Mojzesa, ki na moabskih planjavah po štiridesetih letih preizkušenj pripravlja ljudstvo na vstop v Obljubljeno deželo. Pod vodstvom škofa dr. Jurija Bizjaka smo spoznali, da je v starodavnem besedilu veliko vzporednic z današnjimi časi. Cikel Med korenine vere si lahko ogledate tudi na Youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

stara zavezaduhovnostMojzesduhovna oporokaPentatevhvzgoja

Naš pogled

VEČ ... |
God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

God sv. Janeza Marije Vianneya

Priporočimo arškemu župniku domačega duhovnika, druge duhovnike, ki jih srečujemo in vse tiste, ki so v teh dneh začeli delo na novih župnijah in so bili po dolgih letih premeščeni in tiste, ki jih radi obsojamo, pa tudi tiste, ki so nas spremljali skozi življenje in vse, ki so že v večnosti.

Tone Gorjup

komentar

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

31. dan šmarnic: Čudeži po Frančiškovo smrti

Ljudje so po Frančiškovi smrti romali na njegov grob, da bi v bližini svetnika molili in ga častili. Tako je še danes …

Jure Sešek

otrocizgodbe za otrokepravljicešmarniceAco JerantBogati ubožec iz Assisija

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Leon Oblak: Med verzi, notami in nebom

Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom

Leon Oblak: Med verzi, notami in nebom

Pogovor z Leonom Oblakom o njegovi knjigi Med verzi, notami in nebom

mar

kulturaliteraturaLeon OblakMed verzi notami in nebom

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Življenje išče pot

VEČ ... |
Vzemite si čas za rehabilitacijo

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

Vzemite si čas za rehabilitacijo

Pomemben mejnik po končanem težkem zdravljenju je vračanje na delo. Večkrat bolniki, svojci in sodelavci menijo, da bo življenje teklo tako kot pred boleznijo. A izkušnje pravijo, da ta prehod rehabilitacije treba opraviti premišljeno. Več o tem sta povedali strokovni sodelavki Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo Brina Žagar in Ajda Cvelbar Kern. Slišali smo tudi 15-letnega Jurija Modica, ki je v Združenju prve korake prostovoljstva naredil že kot otrok.

s. Meta Potočnik

duhovnostsvetovanje

Duhovna misel

VEČ ... |
S križem za Gospodom

Oh, ljubi Jezus! Ni čudno, da so na koncu s teboj ostali samo dvanajsteri, pa še ti so te skušali odvrniti od križa. Tvoj slogan: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,« Mt 16,24 je zelo neposrečen ...

S križem za Gospodom

Oh, ljubi Jezus! Ni čudno, da so na koncu s teboj ostali samo dvanajsteri, pa še ti so te skušali odvrniti od križa. Tvoj slogan: »Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sam sebi in vzame svoj križ ter hodi za menoj,« Mt 16,24 je zelo neposrečen ...

Tadej Sadar

duhovnost