Is podcast 3. predvolilno soočenje – Evropske volitve Is podcast
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

politika življenje Evropa volitve soočenje volitve v Evropski parlament 2024

5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

VEČ ...|5. 6. 2024
3. predvolilno soočenje – Evropske volitve

S kandidati in kandidatkami za evropske poslance in poslanke smo spregovorili o evropskem načinu življenja. Zanimalo nas je, kako gledajo na krščanske korenine Evrope in na vse več ideologij, ki ponekod že spreminjajo evropska mesta. Seveda pa nas je zanimalo tudi, kako vidijo Evropsko unijo po volitvah 9. junij.

Alen Salihovič

politikaživljenjeEvropavolitvesoočenjevolitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

VEČ ...|10. 7. 2024
Predsednik NSi Matej Tonin

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade. 

Predsednik NSi Matej Tonin

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade. 

politika življenje

Pogovor o

Predsednik NSi Matej Tonin

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade. 

VEČ ...|10. 7. 2024
Predsednik NSi Matej Tonin

V oddaji je bil tokrat naš gost predsednik Nove Slovenije Matej Tonin, ki je novoizvoljeni evropski poslanec. Izvedeli smo, kakšna so njegova pričakovanja od Bruslja, kje vidi stranko v prihodnje in kakšni so njegovi pogledi na delo vlade. 

Tanja Dominko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|3. 7. 2024
Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

politika življenje

Pogovor o

Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

VEČ ...|3. 7. 2024
Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Petra Stopar

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|26. 6. 2024
Konec šolskega leta in zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic

Tokrat o koncu šolskega leta, dejavnem preživljanju počitnic, počitnikovanju v družini, počitniškem delu, iskanju mladih in tudi o tem, zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic. Gostje v našem studiu so bili vzgojitelji in sopotniki mladih: socialna pedagoginja Darja V Barborič Vesel,, novi rektor semenišča Martin Zlobko in gozdarski inženir, glasbenik, organist Leon Kernel.

Konec šolskega leta in zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic

Tokrat o koncu šolskega leta, dejavnem preživljanju počitnic, počitnikovanju v družini, počitniškem delu, iskanju mladih in tudi o tem, zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic. Gostje v našem studiu so bili vzgojitelji in sopotniki mladih: socialna pedagoginja Darja V Barborič Vesel,, novi rektor semenišča Martin Zlobko in gozdarski inženir, glasbenik, organist Leon Kernel.

politika življenje

Pogovor o

Konec šolskega leta in zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic

Tokrat o koncu šolskega leta, dejavnem preživljanju počitnic, počitnikovanju v družini, počitniškem delu, iskanju mladih in tudi o tem, zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic. Gostje v našem studiu so bili vzgojitelji in sopotniki mladih: socialna pedagoginja Darja V Barborič Vesel,, novi rektor semenišča Martin Zlobko in gozdarski inženir, glasbenik, organist Leon Kernel.

VEČ ...|26. 6. 2024
Konec šolskega leta in zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic

Tokrat o koncu šolskega leta, dejavnem preživljanju počitnic, počitnikovanju v družini, počitniškem delu, iskanju mladih in tudi o tem, zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic. Gostje v našem studiu so bili vzgojitelji in sopotniki mladih: socialna pedagoginja Darja V Barborič Vesel,, novi rektor semenišča Martin Zlobko in gozdarski inženir, glasbenik, organist Leon Kernel.

Tone Gorjup

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|19. 6. 2024
Pogovor s prvakom SDS Janezom Janšo

Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.

Pogovor s prvakom SDS Janezom Janšo

Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.

politika življenje

Pogovor o

Pogovor s prvakom SDS Janezom Janšo

Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.

VEČ ...|19. 6. 2024
Pogovor s prvakom SDS Janezom Janšo

Zmagovalka letošnjih evropskih volitev je SDS. V pogovor o smo povabili prvaka stranke Janeza Janšo. Z njim smo govorili o rezultatu volitev, o delovanju vlade in povolilni evropski matematiki. Vabljeni k poslušanju.

Alen Salihović

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

politika življenje

Pogovor o

Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

VEČ ...|12. 6. 2024
Kako se je po volitvah razdelila moč v Evropskem parlamentu?

Spregovorili smo o rezultatih volitev in njihovem vplivu na delitev moči v Evropskem parlamentu ter na oblikovanje Evropske komisije. Prav tako smo pokomentirali izide referendumov ter se dotaknili njihovega vpliva na morebitne zakonodajne spremembe. Gosta sta bila zgodovinar in filozof Martin Nahtigal ter politolog dr. Igor Lukšič.

Andrej Šinko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|29. 5. 2024
Soočenje pred evropskimi volitvami na temo kmetijstva, energetike in okolja

Predstavniki desetih list so tokrat spregovorili o zelenem prehodu, ki je na ulice evropskih prestolnic pognal kmete, o prehranski varnosti, energetski neodvisnosti in skrbi za čistejše okolje.

Soočenje pred evropskimi volitvami na temo kmetijstva, energetike in okolja

Predstavniki desetih list so tokrat spregovorili o zelenem prehodu, ki je na ulice evropskih prestolnic pognal kmete, o prehranski varnosti, energetski neodvisnosti in skrbi za čistejše okolje.

politika življenje

Pogovor o

Soočenje pred evropskimi volitvami na temo kmetijstva, energetike in okolja

Predstavniki desetih list so tokrat spregovorili o zelenem prehodu, ki je na ulice evropskih prestolnic pognal kmete, o prehranski varnosti, energetski neodvisnosti in skrbi za čistejše okolje.

VEČ ...|29. 5. 2024
Soočenje pred evropskimi volitvami na temo kmetijstva, energetike in okolja

Predstavniki desetih list so tokrat spregovorili o zelenem prehodu, ki je na ulice evropskih prestolnic pognal kmete, o prehranski varnosti, energetski neodvisnosti in skrbi za čistejše okolje.

Alen Salihović Tanja Dominko

politika življenje

Pogovor o

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

politika življenje soočenje volitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

VEČ ...|22. 5. 2024
V prvem evropskem predvolilnem soočenju o varnosti unije, migracijah in Vatikanski diplomaciji

Predstavniki desetih list so spregovorili o tem, kako varna je Evropska unija, je čas za skupno obrambno politiko, kaj pomenijo vojne v naši neposredni soseščini in tudi, kako urediti vse večji migrantski pritisk na države članice.

Po uvodnem vprašanju, kakšen imajo kandidati svetovni nazor nas je zanimalo, ali Evropska unija zaradi vojn, ki smo jim priča v prihodnje potrebuje tudi skupno obrambno politiko. Nosilec kandidatne liste stranke Vesna Vladimir Prebilič: »Strinjam se, da Evropska unija potrebuje obrambno politiko, zlasti zaradi tega, ker je potrebno asimetrijo, torej znotraj zveze Nato, odpraviti, torej zanesti se moremo na sebe. Sem pa absolutno zelo previden pri oboroževanju, pretiranem oboroževanju h kateremu se poziva.«

Na vprašanje, ali je Slovenija s tem, ko je sprožila razpravo o priznanju Palestine storila korak naprej ali nazaj v umiritvi razmer je kandidat SDS Aleš Hojs odgovoril: »Slovenija je s to napovedjo hitre napovedi Palestine zgolj prilila olje na ogenj. Ta poteza je v diplomatskih krogih, saj v tistih demokratičnih, razvitih državah naletela na izjemno neodobravanje, kar seveda pomeni, da smo s tem naredili nov strel v koleno, poleg že nekaterih v zunanji diplomaciji.«

Kandidata na listi Gibanja Svoboda Marjana Šarca, ki je tudi obrambni minister smo prav tako vprašali, ali je za obrambo unijo in pod kakšnimi pogoji? »Zagotovo si vsi prizadevamo za mir, za mir si pa lahko prizadevamo kot tisti, ki se ukvarjamo z obrambnim področjem tako, da opremljamo obrambne sile za odvračanje, kajti odvračanje nasprotnika ali potencialnega agresorja je tisto, ki drži mir,« je dejal.

Nosilec kandidatne liste stranke Resni.ca, tudi njen predsednik Zoran Stevanović je na vprašanje, ali bi dodatna vlaganja v obrambno industrijo v Evropski uniji lahko prispevala k večji varnosti 27-terice odgovoril: »Absolutno ne, Slovenija bi morala zavzeti nevtralno pozicijo, biti mirovni posrednik, pridobiti zaupanje obeh strani.«

Kandidat NSi, tudi predsednik stranke Matej Tonin pa je glede varnosti v povezavi povedal: »V času našega predsedovanja se je takrat sprejel tako imenovani strateški kompas, ki je tudi predvidel neke hitre odzivne sile v številkah približno 5000 oseb, s katerim bi lahko Evropska unija vsaj za začetek zavarovala svoje politične in diplomatske odločitve.«

Aktualni evropski poslanec in nosilec liste SD Matjaž Nemec je prav tako izrazil pričakovanje, k umiritvi razmer: »V zgodovinskem momentu lahko Slovenija odigra pomembno vlogo, kajti večkrat se je izkazalo, da so lahko v igri velikih prav mali tisti, ki v dialogu odigrajo prenašalca miru.«

Nosilka kandidatne liste stranke Levica Nataša Sukič je ostro proti dodatnemu oboroževanju unije. »Slišimo besede, da se je treba še bolj oboroževati, da je treba vzpostaviti obrambnega komisarja, da je treba še več in še več orožja poslati v Ukrajino, ampak še več orožja v Ukrajini je podaljšana vojna.«

Kandidat stranke SLS, prav tako prvak stranke Marko Balažič pa je na na vprašanje, kako v EU spet priti na pot miru, svobode in blaginje odgovoril: »Kar je najslabše pri vsemu je, da Evropa deluje izgubljeno. Po eni strani ne vemo, kaj hočemo, po drugi strani pa lahko poslušamo hipoteze, da moramo igrati vlogo mirovnika, ampak s čim,« se je vprašal.

Na vprašanje o obrambni uniji je aktualni evropski poslanec sicer nosilec liste Zelenih Slovenije Klemen Grošelj dodal: »Mi ne zagovarjamo evropske vojske, ampak zagovarjamo razvoj evropskih obrambnih zmogljivosti, kar pomeni, da še vedno ostanejo države članice, tiste, ki so primarno odgovorne in v tem primeru ne predajajo suverenosti na Evropsko unijo.«

Ali ima Slovenija sploh kakšne možnosti vplivati na svetovni mir pa je bilo vprašanje, ki smo ga zastavili nosilcu liste strank DeSUS in Dobra država Urošu Lipuščku: »Male države so brez dvoma omejene v svojem vplivu, vendar mislim, da Slovenija kot del neke koalicije ima to možnost.«

Kandidati za evropske poslance so izmenjali precej stališč na temo vojne v Ukrajini, predstavili svoj pogled na papeža Frančiška in Vatikansko diplomacijo in predstavili stališče do migracijskega pakta.

Radio Ognjišče Alen Salihović

politika življenje soočenje volitve v Evropski parlament 2024

Pogovor o

Aktualno v politiki, gospodarstvu in družbi, občasno tudi v Cerkvi - analiziramo in predstavljamo z zanimivimi gosti.

Radio Ognjišče, Alen Salihović

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Naš pogled

VEČ ...|9. 7. 2024
Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Pohabljene besede

Boli me vse bolj skrivenčena oblika besede. Ta se širi kot virus, proti kateremu očitno nimamo nobenega ustreznega cepiva. Beseda zboleva v vseh družbenih okoljih in na vseh življenjskih področjih. Tako že vsi nekaj ’rabijo’ in ne ’potrebujejo’, ’zmagujejo nasprotnike’ namesto ’premagujejo’, ’ne rabijo priti’ namesto ’jim ni treba priti’, ’brez da bi vadili’ namesto ’ne da bi vadili’, začenjajo ’z gradnjo’, potrjujejo ’kvaliteto’, skrivajo pred ’otroci’, štejejo ’procente’ … Pohabljene besede in cele fraze krevsajo na vsakem koraku – ne le v pogovarjalnem jeziku, ampak na govorniških pultih, v popevkah, v medijih ... Le kdo jim bo pomagal!

Marjan Bunič

komentarslovenščinajezik

Za življenje

VEČ ...|13. 7. 2024
Kolikšno moč sploh (še) ima vzgoja?

Počitniško vzdušje smo vnesli v tokratno oddajo in se v studiu pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kolikšno moč še ima vzgoja staršev in domače okolje, dobivajo pre/moč vrstniki in družbena omrežja? Kako vstopiti v ta čas zahtevnih preobrazb, kako se okrepiti?, govorili smo tudi o preveliki feminizaciji pedagoškega poklica, o porastu medvrstniškega nasilja in kako zaposliti šestletnika. 

Kolikšno moč sploh (še) ima vzgoja?

Počitniško vzdušje smo vnesli v tokratno oddajo in se v studiu pogovarjali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom, ki je odgovarjal na vprašanja poslušalk in poslušalcev. Kolikšno moč še ima vzgoja staršev in domače okolje, dobivajo pre/moč vrstniki in družbena omrežja? Kako vstopiti v ta čas zahtevnih preobrazb, kako se okrepiti?, govorili smo tudi o preveliki feminizaciji pedagoškega poklica, o porastu medvrstniškega nasilja in kako zaposliti šestletnika. 

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosimladiizobraževanjesvetovanjedružba

Program zadnjega tedna

VEČ ...|15. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 15. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Naš gost

VEČ ...|13. 7. 2024
Dr. Tina Bregant

Pogovor z zdravnico dr. Tino Bregant.

Dr. Tina Bregant

Pogovor z zdravnico dr. Tino Bregant.

Radio Ognjišče

spominživljenje

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|15. 7. 2024
Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Teče, teče, bistra voda

Voda je v zgodovini človeštva krojila usodo ljudstev in narodov. Ta naravna dobrina, ki je pogoj za življenje, je po ljudskem izročilu prinašalka zdravja, sreče, dobre letine in blaginje. Izražena je v obliki pripovedi, pregovorov, rekov, šeg in pesmi. Nekaj napevov o vodi smo razgrnili v tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|15. 7. 2024
Reportažo z letošnjih radijskih počitnic

V nocojšnjem PRO-jevskem večeru smo začeli z reportažo z letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 8. do 17. junija v Romuniji. Reportaža je po dnevih, kakor so bile počitnice pripravljene. Nocoj je bil tako poudarek na prvem dnevu, v katerem smo prevozili tisoč kilometrov.

Reportažo z letošnjih radijskih počitnic

V nocojšnjem PRO-jevskem večeru smo začeli z reportažo z letošnjih radijskih počitnic, ki so bile od 8. do 17. junija v Romuniji. Reportaža je po dnevih, kakor so bile počitnice pripravljene. Nocoj je bil tako poudarek na prvem dnevu, v katerem smo prevozili tisoč kilometrov.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|15. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 15. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|15. 7. 2024
Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Vrhovna sodnika Zobec o vse bolj nemirni Evropski uniji in delovanju aktualne vlade

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili vrhovno sodnico in sodnika Barbaro in Jana Zobca. Spregovorila sta o minulih evropskih volitvah, razmerah v Evropi in svetu, stanju demokracije v Sloveniji, stavki zdravnikov, koncertu Magnifica v Tivoliju, stavbi na Litijski in atentatu na Donalda Trumpa. 

Alen Salihović

politikasodstvovladasvpmevropska unijavrhovno sodiščezobec