Ti veš, kaj je dom

Pater Vladimir Kos, jezuit, je dolga leta misijonaril na Japonskem in med drugim tudi pesnil. Prisluhnili smo nekaj pesmim iz zbirke Pesmi z japonskih otokov, v kateri poglede na japonsko sveto goro Fuji v veri prepleta s pogledi na Marijo, Boga in življenje.

Gregor Čušin

glasba poezija

14. 8. 2024
Ti veš, kaj je dom

Pater Vladimir Kos, jezuit, je dolga leta misijonaril na Japonskem in med drugim tudi pesnil. Prisluhnili smo nekaj pesmim iz zbirke Pesmi z japonskih otokov, v kateri poglede na japonsko sveto goro Fuji v veri prepleta s pogledi na Marijo, Boga in življenje.

Gregor Čušin

VEČ ...|14. 8. 2024
Ti veš, kaj je dom

Pater Vladimir Kos, jezuit, je dolga leta misijonaril na Japonskem in med drugim tudi pesnil. Prisluhnili smo nekaj pesmim iz zbirke Pesmi z japonskih otokov, v kateri poglede na japonsko sveto goro Fuji v veri prepleta s pogledi na Marijo, Boga in življenje.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

glasba poezija

Otok

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|11. 9. 2024
Poslušaj me

Tokrat smo prebirali poezijo italijanskega pesnika Franca Arminia.

Poslušaj me

Tokrat smo prebirali poezijo italijanskega pesnika Franca Arminia.

glasba poezija

Otok

Poslušaj me

Tokrat smo prebirali poezijo italijanskega pesnika Franca Arminia.

VEČ ...|11. 9. 2024
Poslušaj me

Tokrat smo prebirali poezijo italijanskega pesnika Franca Arminia.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|4. 9. 2024
Nevsakdanja poezija

Vsakdanjost je lažja in lepša, če si jo popestrimo z nevsakdanjo poezijo. Tokrat je bil z nami pesnik Andrej Capuder.

Nevsakdanja poezija

Vsakdanjost je lažja in lepša, če si jo popestrimo z nevsakdanjo poezijo. Tokrat je bil z nami pesnik Andrej Capuder.

glasba poezija

Otok

Nevsakdanja poezija

Vsakdanjost je lažja in lepša, če si jo popestrimo z nevsakdanjo poezijo. Tokrat je bil z nami pesnik Andrej Capuder.

VEČ ...|4. 9. 2024
Nevsakdanja poezija

Vsakdanjost je lažja in lepša, če si jo popestrimo z nevsakdanjo poezijo. Tokrat je bil z nami pesnik Andrej Capuder.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|28. 8. 2024
Na pol dokončana nebesa

Poezija ne počiva, pesniki ne spijo, umetnost ni na dopustu, čeprav se včasih zdi, da je. Nocoj je bil z nami švedski lirik Tomas Transtromer in njegove pesmi, njegova na pol dokončana nebesa.

Na pol dokončana nebesa

Poezija ne počiva, pesniki ne spijo, umetnost ni na dopustu, čeprav se včasih zdi, da je. Nocoj je bil z nami švedski lirik Tomas Transtromer in njegove pesmi, njegova na pol dokončana nebesa.

glasba poezija

Otok

Na pol dokončana nebesa

Poezija ne počiva, pesniki ne spijo, umetnost ni na dopustu, čeprav se včasih zdi, da je. Nocoj je bil z nami švedski lirik Tomas Transtromer in njegove pesmi, njegova na pol dokončana nebesa.

VEČ ...|28. 8. 2024
Na pol dokončana nebesa

Poezija ne počiva, pesniki ne spijo, umetnost ni na dopustu, čeprav se včasih zdi, da je. Nocoj je bil z nami švedski lirik Tomas Transtromer in njegove pesmi, njegova na pol dokončana nebesa.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|21. 8. 2024
Jambi

Prisluhnili smo jambom, gostili smo namreč mojstra tovrstnih verzov Milana Jesiha. Jambi - tako je tudi naslov njegove pesniške zbirke.

Jambi

Prisluhnili smo jambom, gostili smo namreč mojstra tovrstnih verzov Milana Jesiha. Jambi - tako je tudi naslov njegove pesniške zbirke.

glasba poezija

Otok

Jambi

Prisluhnili smo jambom, gostili smo namreč mojstra tovrstnih verzov Milana Jesiha. Jambi - tako je tudi naslov njegove pesniške zbirke.

VEČ ...|21. 8. 2024
Jambi

Prisluhnili smo jambom, gostili smo namreč mojstra tovrstnih verzov Milana Jesiha. Jambi - tako je tudi naslov njegove pesniške zbirke.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|7. 8. 2024
Pesem o sebi

V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim drobcem pesnitve Pesem o sebi divjega Walta Withmana.

Pesem o sebi

V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim drobcem pesnitve Pesem o sebi divjega Walta Withmana.

glasba poezija

Otok

Pesem o sebi

V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim drobcem pesnitve Pesem o sebi divjega Walta Withmana.

VEČ ...|7. 8. 2024
Pesem o sebi

V tokratni oddaji smo prisluhnili nekaterim drobcem pesnitve Pesem o sebi divjega Walta Withmana.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|31. 7. 2024
Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

glasba poezija

Otok

Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

VEČ ...|31. 7. 2024
Tiha govorica

Prisluhnili smo delom Jeana Mambrina, francoskega jezuita, duhovnika in pesnika, ki je poezijo označil za tiho govorico, ki zabrisuje svoje lastne sledi, da bi prisluhnili temu, česar besede ne izrekajo in pesnika za tistega, ki razkriva Boga v vsem.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|18. 9. 2024
Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Priznanje za 75-letnico Slovenske športne zveze

Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi. 

Matjaž Merljak

družbarojakišport

Sol in luč

VEČ ...|17. 9. 2024
Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Richard Brennan: Znova v ravnovesju (Alexandrova tehnika)

Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.

Tadej Sadar

svetovanjezdravstvo

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 9. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. september 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar

Moja zgodba

VEČ ...|15. 9. 2024
Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933

V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.

Jože Bartolj

spominpolitikaVirgil ŠčekDnevniški zapisi 1909 1933Renato PodbersičMatic BatičJože Možina

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|19. 9. 2024
Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Domači ajvar

Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v  redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.

Matjaž Merljak

kuhajmo

Otok

VEČ ...|18. 9. 2024
Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Zahvalni spevi

Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|18. 9. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 18. 9.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|18. 9. 2024
Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Poslanci koalicije in opozicije precej različno o uspešnosti naše države

Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo  mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.

Alen Salihović

politikaživljenjensisdssvobodavladadržavni zborkomentar