Sakra

Na božični dan smo prisluhnili poeziji Luke Paljetaka iz njegove pesniške zbirke Sakra.

Gregor Čušin

glasba poezija

25. 12. 2024
Sakra

Na božični dan smo prisluhnili poeziji Luke Paljetaka iz njegove pesniške zbirke Sakra.

Gregor Čušin

VEČ ...|25. 12. 2024
Sakra

Na božični dan smo prisluhnili poeziji Luke Paljetaka iz njegove pesniške zbirke Sakra.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Otok

VEČ ...|5. 2. 2025
Elegija mojim rojakom

V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.

Elegija mojim rojakom

V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.

glasba poezija

Otok

Elegija mojim rojakom

V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.

VEČ ...|5. 2. 2025
Elegija mojim rojakom

V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|29. 1. 2025
Nikogar ni k večerji

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Nikogar ni k večerji pesnika Janeza Bernika.

Nikogar ni k večerji

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Nikogar ni k večerji pesnika Janeza Bernika.

glasba poezija

Otok

Nikogar ni k večerji

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Nikogar ni k večerji pesnika Janeza Bernika.

VEČ ...|29. 1. 2025
Nikogar ni k večerji

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji iz zbirke Nikogar ni k večerji pesnika Janeza Bernika.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|22. 1. 2025
Tudi ne

Mario Benedetti je bil tokrat pesnik, čigar poezijo smo prebirali. Prihaja iz Južne Amerike in ima, tako kot vsi pravi pesniki, povedati kaj vsemu svetu.

Tudi ne

Mario Benedetti je bil tokrat pesnik, čigar poezijo smo prebirali. Prihaja iz Južne Amerike in ima, tako kot vsi pravi pesniki, povedati kaj vsemu svetu.

glasba poezija

Otok

Tudi ne

Mario Benedetti je bil tokrat pesnik, čigar poezijo smo prebirali. Prihaja iz Južne Amerike in ima, tako kot vsi pravi pesniki, povedati kaj vsemu svetu.

VEČ ...|22. 1. 2025
Tudi ne

Mario Benedetti je bil tokrat pesnik, čigar poezijo smo prebirali. Prihaja iz Južne Amerike in ima, tako kot vsi pravi pesniki, povedati kaj vsemu svetu.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|15. 1. 2025
Tako lep je vsak vdih

V tokratni oddaji smo poslušali poezijo pesnice Barbare Korun iz njene zbirke Vnazaj.

Tako lep je vsak vdih

V tokratni oddaji smo poslušali poezijo pesnice Barbare Korun iz njene zbirke Vnazaj.

glasba poezija

Otok

Tako lep je vsak vdih

V tokratni oddaji smo poslušali poezijo pesnice Barbare Korun iz njene zbirke Vnazaj.

VEČ ...|15. 1. 2025
Tako lep je vsak vdih

V tokratni oddaji smo poslušali poezijo pesnice Barbare Korun iz njene zbirke Vnazaj.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|8. 1. 2025
Korzet besed

Bog talente siplje po mili volji in včasih se mu v kakšno družino, v kakšen rod usuje malo več kot drugje. Poslušali smo poezijo pesnice iz pesniške družine Saše Pavček.

Korzet besed

Bog talente siplje po mili volji in včasih se mu v kakšno družino, v kakšen rod usuje malo več kot drugje. Poslušali smo poezijo pesnice iz pesniške družine Saše Pavček.

glasba poezija

Otok

Korzet besed

Bog talente siplje po mili volji in včasih se mu v kakšno družino, v kakšen rod usuje malo več kot drugje. Poslušali smo poezijo pesnice iz pesniške družine Saše Pavček.

VEČ ...|8. 1. 2025
Korzet besed

Bog talente siplje po mili volji in včasih se mu v kakšno družino, v kakšen rod usuje malo več kot drugje. Poslušali smo poezijo pesnice iz pesniške družine Saše Pavček.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|1. 1. 2025
Pesmice

Na prvi večer novega leta smo prisluhnili poeziji avtorja oddaje Gregorja Čušina.

Pesmice

Na prvi večer novega leta smo prisluhnili poeziji avtorja oddaje Gregorja Čušina.

glasba poezija

Otok

Pesmice

Na prvi večer novega leta smo prisluhnili poeziji avtorja oddaje Gregorja Čušina.

VEČ ...|1. 1. 2025
Pesmice

Na prvi večer novega leta smo prisluhnili poeziji avtorja oddaje Gregorja Čušina.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

VEČ ...|18. 12. 2024
Med vedno in nikoli

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Pie Tafdrup iz zbirke Med vedno in nikoli.

Med vedno in nikoli

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Pie Tafdrup iz zbirke Med vedno in nikoli.

glasba poezija

Otok

Med vedno in nikoli

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Pie Tafdrup iz zbirke Med vedno in nikoli.

VEČ ...|18. 12. 2024
Med vedno in nikoli

V tokratni oddaji smo prisluhnili poeziji pesnice Pie Tafdrup iz zbirke Med vedno in nikoli.

Gregor Čušin

glasba poezija

Otok

OTOK ni oddaja o poeziji in glasbi, temveč je oddaja s poezijo in glasbo. Nič odvečnih besed, le besede poetov … prebrane med akordi prijetne glasbe. Kratek predah za ušesa, srce in duha. OTOK bo nudil kratek postanek sredi življenja, varen privez … da se obnovijo zaloge volje, vere in smisla … S pomočjo pesnikov – prerokov sodobnega časa … bomo gledali zvezde in iskali pravo smer.

Gregor Čušin

Gregor Čušin

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 2. 2025
Prešernov dan v Belgiji

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU. 

Prešernov dan v Belgiji

Slovenski kulturni praznik so obeležili tudi v Bruslju. Sinoči so v novih prostorih slovenskega veleposlaništva v Belgiji in stalnega predstavništva pri EU nastopili učenci in dijaki slovenskega jezika na Evropski šoli ter učenci dopolnilnega pouka slovenščine. Deklamirali so Prešernovo Vrbo in uprizorili Povodnega moža. V kulturnem programu je sodelovala tudi trojica odraslih Belgijcev, ki se slovenskega jezika uči v okviru lektorata na bruseljski univerzi. Pred tem je v Evropskem parlamentu potekalo odprtje razstave portretov 10 ključnih osebnosti slovenske kulture, med njimi so France Prešeren, Ivan Cankar, Primož Trubar in Ivana Kobilca. Danes pa so krajši dogodek po poročanju STA pripravili še pri spomeniku v evropski četrti, na katerem je prvi verz Zdravljice v vseh uradnih jezikih EU. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Program zadnjega tedna

VEČ ...|7. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Naš gost

VEČ ...|1. 2. 2025
Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Gabrijela Koncilija letos obhaja 90. življenjski jubilej, redovnica pa je že 70 let

Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah. 

Matjaž Merljak

spominživljenjeredovništvotrstaleksandrijagoricakoroška

Spominjamo se

VEČ ...|7. 2. 2025
Spominjamo se dne 7. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 7. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Duhovna misel

VEČ ...|7. 2. 2025
Ne izgubljaj časa

Mladenič se je nekega dne pojavil pred svojim starim učiteljem, da bi se z njim pogovoril o ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Ne izgubljaj časa

Mladenič se je nekega dne pojavil pred svojim starim učiteljem, da bi se z njim pogovoril o ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|7. 2. 2025
Žalostni del dne 7. 2.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Žalostni del dne 7. 2.

Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.

Radio Ognjišče

Svetnik dneva

VEČ ...|7. 2. 2025
Egidij od sv. Jožefa

Egidij od sv. Jožefa

Radio Ognjišče

duhovnostspomin