V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
Naš pogled
Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...
Naš pogled
Sredstev, s katerimi je EU podpirala kmetijstvo, da je bila hrana cenejša, zmanjkuje. Obeta se zlom Skupne kmetijske politike, NVO-ji pa že postavljajo zahteve, kaj je družbeno sprejemljiva pridelava in kaj ne ...
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Naš pogled
Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Naš pogled
Vrednote so tisto, kar nam daje smisel v življenju. Gre za temeljna prepričanja o tem, kaj je prav in kaj narobe, kaj je pomembno in kaj ni. Naše vrednote oblikujejo naše odločitve, naše odnose in našo osebnost. Vrednote so ključnega pomena za uspeh in zadovoljstvo v življenju. Tak zapis je moč najti na spletu in še mnogo drugih, pomensko zelo podobnih. Vsi vemo, kaj vrednote so, so del nas, a kako so nastale in kako jih zasledujemo? Tukaj se bom danes nekoliko ustavila.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Naš pogled
Zadnjič smo imeli obletnico valete. 20 let. Kar nekaj časa torej od zadnjega stika z osnovnošolskimi klopmi, učitelji in sošolci. Tako kot vsakemu, tudi mene spomini na osnovnošolske čase obdajajo z lepimi in manj lepimi trenutki. Mešane občutke dobim, ko pomislim na svoje sošolce. Razumeli smo se povprečno, z nekaterimi smo ohranili stike, z drugimi smo se srečevali zgolj priložnostno v trgovini ali na kakšni prireditvi, s tistimi, ki so se odselili, pa se nismo videli praktično od valete.
Naš pogled
Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.
Naš pogled
Bil je deseti september zvečer. V službeni kavarni smo se par minut po koncu službe še zadržali in spremljali napeto košarkaško tekmo. Po nekoliko grenkem porazu Slovenije proti Nemčiji, smo si tisti najbolj zagriženi navijači malo slabovoljno zaželeli lahko noč in se poslovili. Na poti do avta pa me preseneti obvestilo na telefonu: ustreljen je bil Charlie Kirk.
Naš pogled
Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.
Naš pogled
Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.
Naš pogled
Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.
Naš pogled
Večina najbrž ne ve, da smo v mednarodnem tednu gluhih. In večina med nami se z gluhimi osebami še ni srečevala, kaj šele, da bi se skušali z njimi pogovarjati, saj živimo v nekakšnih vzporednih svetovih. A nedavno sem imela srečo, da sem posnela odličen pogovor z gluho učiteljico likovne vzgoje Petro Rezar. Posnetek je na voljo v podkastu oddaje Srečanja. Petra je tudi magistrica znanosti s področja filozofije na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru in certificirana tolmačica slovenskega znakovnega jezika ter predsednica Društva učiteljev gluhih Slovenije.

Pogovor o
Pred lokalnimi volitvami, ki nas čakajo čez približno leto dni, smo spregovorili o financiranju občin, njihovih nalogah, centralizaciji države in demokratičnem deficitu na lokalni ravni. O omenjenem so v oddaji spregovorili predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, župan Občine Ivančna Gorica Dušan Strnad, župan Občine Slovenska Bistrica dr. Ivan Žagar in politologinjo s Fakultete za uporabne družbene študije v Novi Gorici dr. Simona Kukovič.
Komentar tedna
Kristjani se vedno znova čudimo, zakaj je iz sekularne kulture izginil pojem greha, še bolj pa nas boli nevzdržna logika, da imajo nekateri naši sodržavljani odstrel živali, ki prihajajo v naselja in vdirajo na pašnike ter rušijo prehransko verigo, za večje zlo, kot medicinsko prekinitev življenja najbolj nemočnih, nerojenih otrok in težko bolnih.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ste lahko poslušali še zadnji tretji del spominov vosovskega likvidatorja Franca Stadlerja Pepeta, ki se je spominjal delovanja varnostno-obveščevalne službe OF med drugo svetovno vojno V Ljubljani. Med drugim je podrobno opisal umor bana Marka Natlačena, ki ga je, preoblečen v duhovnika, izvedel 13. oktobra 1942. Pričevanje je komentiral dr. Damjan Hančič, ki je eden največjih poznavalcev revolucionarnega nasilja pri nas.
Iz pričevanja:
Ko je stopil Natlačen v prostor, se je žena oprostila in poslovila. Povedel sem, da sem poslan od tam in tam, da imam izredno važno obvestilo, da bi želel, da bi takoj dobil odgovor in ga tudi prenesel nazaj. S tem sem Marka italijanska prepričal, da je sem v redu, vedel sem se tudi kot duhovnik. Natlačen, je potem sedel za mizo, in takoj, ko je odprl pismo, je začel brati. V tistem sem pristopil, dva, tri korake do njega in oddal en strel v glavo, dva v vrat. V tistem trenutku je že završalo po hiši: Ajuto, italijansko skozi okno, ker je bila nasproti italijanska postojanka. V prostorih gimnazije je bila nameščena vojska in straža je bila ravno na nasprotni strani, malo odmaknjeno od strani Natlačenove hiše.
Globine
V moški družbi smo odprli vprašanje o tem, kako se moški pogovarjamo o življenju, smislu, dvomih, strahovih, izgubah... V družbi, kjer je moškost pogosto povezana z močjo, z željo po nadzoru po eni strani in po drugi zadržanostjo, smo se vprašali, kje in kdaj si moški dovolimo biti ranljivi. Kako je z iskrenimi pogovori v družbi ateistov in kakšen okvir dajejo moške skupine znotraj Cerkve? Z nami sta bila ateist Simon Rigač in jezuit p. Damjan Ristić. Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!
Za življenje
Vrsto let smo redno sodelovali z Markom Juhantom, specialnim pedagogom. Po dolgoletni karieri se je v letu 2024 upokojil. Še zadnjič je prišel v naš studio in v živo odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev. Mi smo ga vprašali o razlikah med generacijami, kaj so zmogle včasih, kaj nekatere še danes, kako se v družbi kaže različen vzgojni pristop. Kaj lahko spremenimo, popravimo? V oddaji je strnil tudi nekatere ključne življenjske resnice. O njegovem dolgoletnem delu na področju vzgoje, tudi dragocene nasvete najdete na spletni strani vzgoja.si.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, kako pravilno očistiti in posušiti šipek za čaj. Najprej naj ga dobro splake in osuši, je dobila v odgovor. Potem naj ga prereže, če je potrebno na drobno in ga nato zmelje na mesoreznico na debele luknjice. Dobljeno naj razširi in da sušiti. To naj naloži v kozarec ali posebno posodo. Zvečer naj ga namoči v vodi in naslednji dan skuha čaj. Lahko ga doda drugi čajni mešanici.
Duhovna misel
Med vsemi galaksijami in zvezdami vesolja je bil tudi majhen planet. Na njem sta živeli dve razumni in dobri rasi: Dnevniki in Nočniki ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rožni venec
Molili so člani Združenja slovenskih katoliških zdravnikov. Molitev je vodil ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik.