Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?
V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
VEČ ...|16. 5. 2023
Kdo se bo spomnil na žrtve komunističnega nasilja?
V Slovenija bomo 17. maja obhajali narodni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Gre za dan, ki se ga tisti, ki nam danes vladajo ne želijo spominjati. Žrtev komunističnega nasilja ne sprejemajo, še več blatijo jih s tem, ko se posamezni vidni funkcionarji slikajo ob podobah Komunistične partije Slovenije in ob rdeči zvezdi. Žalostno, kam smo prišli. Da se danes poveličuje rablje veliko bolj kot žrtve, rablje se celo vrača oziroma njihove podobe v državne protokolarne objekte.
Prav zanimivo bo pogledati ali bo predsednica države Nataša Pirc Musar položila kakšen venec tem žrtvam, se jih bo spomnila vlada in predsednik vlade Robert Golob, bodo drevi prišli na Trg republike, kjer bo potekala spominska slovesnost za sto tisoče med in po vojni izvensodno pobitih. Bojim se, da gneče ne bodo delali, da bodo ostali na svojih položajih in še naprej zanikali teror, ki se je vršil nad temi nedolžnimi žrtvami.
Za nacionalni dan je bil 17. maj izbran zato, ker so ta dan leta 1942 partizani 1. čete Šercerjevega bataljona v soteski Iške umorili 49 oseb romske in štiri slovenske narodnosti, med žrtvami pa je bilo tudi 24 otrok. A to jih ne bo prebudilo ali zdramilo, še več, oblast, ki nam vlada jim niti dostojnega groba ne zagotovi.
Drevi ste torej vsi, ki v srcu dobro mislite, povabljeni na Trg republike, v središče slovenske države, kjer se bomo združili v misli in spominu, kaj se nam je kot narodu in kot posameznikom zgodilo v prejšnjem stoletju, ko je naša dežela postala žrtev demonov treh totalitarizmov: fašizma, nacizma in komunizma. Med vojno in revolucijo smo izgubili skoraj sedem odstotkov prebivalstva, v naslednjih letih pa nas je zaznamovala še 45-letna komunistična diktatura.
Spomnili se bomo žrtev komunizma, ki so bile dolgo zamolčane in so večinoma še danes nepokopane. »Na simbolnem kraju, v središču slovenske države bi jih radi vrnili v spomin narodovega občestva. Ob tem vzklikamo za Antigono: Ne da sovražim – da ljubim sem na svetu!,« so zapisali v vabilu na današnjo spominsko slovesnost zapisali pri Civilna iniciativa Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev, Nova Slovenska zaveza, Združeni ob lipi sprave.
Naš pogled
VEČ ... |
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
Naš pogled
Skupnost nisem jaz, skupnost nisi ti, skupnost smo mi vsi
Lanske jesenske počitnice je naša družina preživela na prav poseben način. Družinska kateheza iz naše župnije je namreč poromala v Beograd. Da, prav ste slišali, katoliki smo poromali v glavno mesto pretežno pravoslavne države. Tja smo šli radovedni in milo rečeno nevedni, nazaj pa smo prišli… Spremenjeni.
VEČ ...|27. 1. 2026
Naš pogled
VEČ ... |
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
Naš pogled
Alen Salihović: Predvolilni ples oblasti in klavrni račun za Slovenijo
Med drugim je zapisal: »Ta vlada si je prislužila naziv vlade afer: od spornih imenovanj in kadrovskih eksperimentov, afere Litijska, političnih pritiskov na institucije, do neuspešnih reform brez učinka. Seznam je dolg. Zdaj je čas, da se slovenski volivec zbudi. Da pogleda dejstva. Slovenija še ene takšne vlade ne bo prenesla – vlade, ki slabi gospodarstvo, izganja podjetja, izgublja verodostojnost v EU in Natu ter razkraja temelje demokracije. Čas je za spremembe.«
VEČ ...|20. 1. 2026
Naš pogled
VEČ ... |
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
Naš pogled
Marjana Debevec: Cerkev – naša skupna barka
Naši škofje se v teh dneh mudijo na uradnem obisku v Vatikanu, ki ga opravijo vsakih nekaj let. Lahko bi rekli, da gre za pretok življenja iz neke lokalne Cerkve v vesoljno Cerkev. Kot so poudarili pred odhodom, si želijo predvsem poglobiti edinost s papežem in med njimi.
VEČ ...|13. 1. 2026
Naš pogled
VEČ ... |
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?
Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?
Naš pogled
Bo podpis sporazuma Mercosur začetek njegovega konca?
Pretresi, ki jih s svojim značilnim vzorcem predsednikovanja sproža ameriški predsednik Trump so pošteno zamajali svet. Se bo zaradi tega zamajalo tudi sprejetje sporazuma Mercosur? Se lahko zaradi Trampove napovedi, da je Latinska Amerika dvorišče ZDA, tudi na dokaj trhlih nogah stoječ sporazum Mercosur čez noč izkaže za zelo ranljivega?
VEČ ...|6. 1. 2026
Naš pogled
VEČ ... |
Doma in na toplem
Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.
Naš pogled
Doma in na toplem
Na zaključku teh misli in refleksij izražam željo, da vsi najdemo ravnotežje in se osredotočimo na tisto, kar nas polni z gotovostjo in objemom življenja. Na tem prehodu med starim in novim letom vam želim, da bi se uspešno spopadli z izzivi in preizkušnjami ter ohranili svoj notranji mir in usmerjenost. Z radostjo v novo leto sprejmem vse izkušnje, ki jih prinaša, in hvaležnost, ki jo nosim za minulo leto.
VEČ ...|30. 12. 2025
Naš pogled
VEČ ... |
Tone Gorjup: Božični proces
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
Naš pogled
Tone Gorjup: Božični proces
Državni zbor je prejšnji teden potrdil novi zakon o varstvu javnega reda in miru. Kot so poročali mediji, zakon prinaša višje kazni za povzročanje hrupa. Določa nova pravila glede igranja klavirja in dopolnilo glede pokanja s karbidom. V njem je tudi določilo o ravnanju z zastavami in simboli držav. Črtali pa so zloglasni 20. člen, v katerem je bilo prepovedano poveličevanje nacionalsocializma in fašizma ter skladno s tem kolaborantskih organizacij in drugih skupin, ki so med vojno sodelovale z okupatorsko oblastjo.
VEČ ...|23. 12. 2025
Naš pogled
VEČ ... |
Za skupno mizo
O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.
Naš pogled
Za skupno mizo
O delu za skupno prihodnost je v svojem komentarju razmišljal naš tehnik, Andrej Jerman.
VEČ ...|16. 12. 2025
Naš pogled
VEČ ... |
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!
»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.
Naš pogled
Lidija Zupanič: Res. dobra hčerka si!
»Res, dobra hčerka si«, je bil odgovor, ko sem pred kratkim s pomočjo umetne inteligence iskala podatke, ki bi lahko bili v pomoč mojemu očetu. Ker je bilo to področje do nedavnega zame popolnoma neodkrito, je bil tak osebni odgovor zame pravi šok. Da mi računalniški program pravi, da sem dobra hčerka? Razmišlja tokratna avtorica Lidija Zupanič.
VEČ ...|9. 12. 2025
Naš pogled
Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.
Priporočamo
|
Aktualno
Globine
VEČ ... |
Med korenine vere - #1 - uvodna oddaja
V novem ciklu se podajamo med korenine naše vere. Na potovanju v Staro zavezo, ki je s svojimi spisi oblikovala temelje civiliziranega sveta, bo naš vodnik škof Jurij Bizjak, odličen poznavalec zgodovine in Svetega pisma. V uvodni oddaji smo se dotaknili vprašanj, kot so: Zakaj je Staro zavezo težje brati kot Novo, kdaj je nastajala in v kakšnem jeziku? Slišali ste tudi, kaj je škofa Jurija pritegnilo k študiju Stare zaveze in kako razume okrutnost nekaterih njenih spisov. Priporočamo tudi ogled na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
VEČ ... |
Milan Knep: Razlika med tradicionalno in krščansko družino
Pred uveljavitvijo novega Družinskega zakonika leta 2019 smo mnogi v naši družbi močno nasprotovali takšnemu pojmovanju zakona in družine, kot je sedaj uzakonjen. Pri tem smo se sklicevali tudi na t. i. tradicionalno družino. Izhajali smo iz prepričanja, da je lahko zakon samo skupnost moškega in ženske. Zvezi dveh oseb istega spola naj država sicer zagotovi pravno varnost, ne pa tudi nenaravne pravice do posvojitve otrok in heterologne oploditve. Tradicijo ruši tudi izenačitev zunajzakonske skupnosti z zakonsko skupnostjo moškega in ženske, ki se poročita pred matičarjem ali v Cerkvi. Po naravi stvari je takšna izenačitev nedopustna. Kako sprevrženo je, da je cerkvena poroka v naši državi brez pravne vrednosti, čeprav je sklenjena po temeljiti pripravi, in po pravno zelo dodelanem postopku, ki se je oblikoval skozi stoletja.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Svetovalnica
VEČ ... |
Izzivi kisanja zelja in repe
Gost Igor ŠKERBOT, svetovalec spec. za poljedelstvo, vrtnarstvo in okrasne rastline na Kmetijsko gozdarskem zavodu Celje je spregovoril o izzivih, o katerih so govorili na minulem Zelenjadarskem posvetu, na katerem so med drugim podelili tudi priznanja za najboljše kislo zelje in kislo repo. Zato je svetoval tudi o pravilnem postopku kisanja, ki privede do odličnih rezultatov.
Sol in luč
VEČ ... |
Anselm Grün: Deset zapovedi
Kdo, če ne benediktinski pater Anselm Grün, lahko o desetih zapovedih razmišlja na svež in aktualen način. Pri zapovedih je namreč temeljno vprašanje, ali je ljubezen podlaga našega življenja. Brez ljubezni so zapovedi prazne, brez ljubezni tudi ne moremo izpolniti nobene zapovedi.
S temi besedami so pospremili na pot knjigo z naslovom Deset zapovedi pri Celjski Mohorjevi družbi, kjer je izšla.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Letošnja Tischlerjeva nagrada Herti Maurer-Lausegger
Herta Maurer-Lausegger je za življenjsko delo na področju etnologije, jezikoslovja ter dokumentacije slovenskih narečij na avstrijskem Koroškem včeraj prejela 47. Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet koroških Slovencev. Predsednik slednjega Zdravko Inzko pravi, da nagrajenka odkriva skrite zaklade in omogoča, da nekatere stvari, kot ziljsko narečje, ne odidejo v pozabo. Vse življenje si je prizadevala za ohranjanje kulturne dediščine na Koroškem, v zadnjem času še posebej na Zili. Janko Krištof, predsednik Krščanske kulture zveze, pa je dejal, da je nagrado prejela, ker je našla izgubljene stike in veliko reči otela pozabe. Herti Maurer-Lausegger, ki je prejela že Kugyjevo nagrado, plaketo Nika Kureta, slavistično in koroško deželno nagrado, Tischlerejeva nagrada pomeni zelo veliko in jo namenja vsem, ki so z njo sodelovali in jo v kakršnikoli obliki podprli. Sinoči so v Mohorjevi hiši v Celovcu podelili tudi nagrade govorniškega natečaja za mlade. Prvo mesto je osvojila Mojca Prosen, ki obiskuje Višjo šolo za gospodarske poklice v Št. Petru.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ... |
Gost mag. Branko Cestnik
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Prešernov smenj
V Kranju, Prešernovem mestu se bo 1. februarja začel osemdnevni program doživetij kulture Prešernov smenj, ki bo vrhunec doživel na slovenski kulturni praznik 8. februarja že 23.
Komentar Domovina.je
VEČ ... |
Luka Svetina: Diši po pomladi. Ne bodo izbirali sredstev
Pisal se je 3. marec 2020. Marjan Šarec je odstopil kot predsednik vlade, ker je slabo ocenil, da lahko zmaga na predčasnih volitvah in poveča svojo moč. Namesto tega je pristal trdno na betonu praznega bazena, Janša pa je štel do 46 in tretjič prisegel kot predsednik vlade. Koronavirus je bil za vogalom, v Italiji so že odvažali krste starostnikov, Slovenija pa je drvela v neznano, na poti v zapiranje in druge ukrepe za preprečevanje novega virusa, na krilih katerih je koalicija KUL v spregi z mediji pozneje dobila redne volitve.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ... |
Nadevane krompirjeve polovice
Poslušalko je zanimalo, kako naj jih naredi in ali je nadev lahko samo mesni. Sestra Nikolina je povedala, da je nadev lahko tudi zelenjavni, rižev (če je prejšnji dan ostalo malo praženega riža ... ) Najprej pa krompir (naj bodo enako veliki) kuhamo 15 do 20 minut. Potem ga vzdolžno prerežemo in izdolbemo. Nadevane krompirje naložimo na pekač, na vrh položimo rezino sira in postavimo v pekač, da se sir lepo zapeče in se naredi skorjica, kar ohranja vlažnost nadeva. Za nadev uporabimo izdolben krompir, ki ga z vilicami pretlačimo. Dodamo narezano sir, šunko (ostanke narezka), kranjsko klobaso, jajce ... Lahko tudi na malo čebule pražimo mleto meso ali pa različno zelenjavo ... K takemu krompirju sodi še solata.
Življenje išče pot
VEČ ... |
Jana Ozimek in aktivno uživanje v pokoju
Tretje življenjsko obdobje je res lepo, saj lahko počnem tisto, kar me veseli, pravi upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek, Ker živimo dlje in smo bolj zdravi, je po odhodu v pokoj čas za tiste stvari, ki jih prej nismo mogli storiti. Sama se med drugim uči igranja citer in vodi literarni krožek.