V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Robert Božič

spomin družba

2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Robert Božič

VEČ ...|2. 5. 2020
V spomin prof. Inki Stritar
Sredi decembra lani se je tiho poslovila in odšla v večnost prof. Inka Stritar. Več kot četrt stoletja se je borila in si z vsemi močmi prizadevala, da bi država Slovenija popravila krivice, ki so se zgodile najprej z nacionalizacijo po II. svetovni vojni in potem po osamosvojitvi z zavlačevanjem postopkov denacionalizacije in nespoštovanjem lastnine na mnogih področjih. Prof. Inka Stritar je bila načelna, rada je imela odkrit pogovor in ljudi, ki so z dejanji potrjevali svoje besede. Mnogi so se strinjali z njo, mnogi so ji v boju za prizadevanje za spoštovanje človekovih pravic, svoboščin in dostojanstva pomagali, a izpostaviti so se upali le nekateri.

Robert Božič

spomindružba

Naš gost

VEČ ...|26. 7. 2025
Pater Zdravko Jakop

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

Pater Zdravko Jakop

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

spomin življenje zlatomašnik

Naš gost

Pater Zdravko Jakop

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

VEČ ...|26. 7. 2025
Pater Zdravko Jakop

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

Marjan Bunič

spomin življenje zlatomašnik

Naš gost

VEČ ...|19. 7. 2025
Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

spomin življenje Rozinteater poezija improvizacijsko gledališče slovenščina

Naš gost

Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

VEČ ...|19. 7. 2025
Andrej Rozman Roza

Sobotni gost je bil Andrej Rozman Roza - pisatelj, pesnik, dramatik, igralec in prevajalec, ki je maja dopolnil 70 let. Bil je pobudnik uličnega in improvizacijskega gledališča v Ljubljani, ustanovil in vodil je Gledališče Ane Monró, bil tudi programski vodja v Kulturno-umetniškem društvu France Prešeren v Ljubljani. Leta 2003 pa ustanovil svoje gledališče: Rozinteater. Piše za otroke in odrasle, prevaja, režira, nastopa in igra. Njegov je Gospod Filodendron, njegova je Prepelka, njegovi so Čofliji in Oskar detektiv. Njegova je Rozimnica, če naštejemo samo nekaj naslovov. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Ježkovo, Župančičevo, nagrado Prešernovega sklada in Levstikovo za pesmi iz Rimogojnice ter leta 2021 tudi za življenjsko delo za izvirno leposlovje. 

Damijana Medved

spomin življenje Rozinteater poezija improvizacijsko gledališče slovenščina

Naš gost

VEČ ...|12. 7. 2025
Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

spomin življenje Franc Križnar

Naš gost

Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

VEČ ...|12. 7. 2025
Muzikolog dr. Franc Križnar

V oddaji Naš gost smo gostili priznanega slovenskega muzikologa, glasbenega esejista in kritika dr. Franca Križnarja. Čeprav je že nekaj let v zasluženem pokoju, se še vedno ukvarja z raziskavami na področju glasbe. Tako je eden od organizatorjev simpozija ob 600-letnici smrti Veronike Deseniške, ki bo pod naslovom Med resnico in legendo potekal v začetku meseca septembra na gradu Gradu Turn pri Preddvoru. Sicer se je dr. Križnar v življenju ukvarjal s kopico različnih stvari, med drugim tudi z radiem, kjer je bil glasbeni urednik in novinar na RTV Slovenija.  V pogovoru pa nam bo povedal tudi, zakaj Slavko Avsenik nikoli ni prejel nobene državne nagrade na področju kulture.

Radio Ognjišče

spomin življenje Franc Križnar

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

spomin življenje delo družba rojaki izseljenstvo zda kanada

Naš gost

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spomin življenje delo družba rojaki izseljenstvo zda kanada

Naš gost

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

spomin življenje pogovor

Naš gost

Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

VEČ ...|28. 6. 2025
Dr. Marija Strojnik, znanstvenica

Prof. dr. Marija Strojnik (Scholl) razvija tehnike optičnega inženiringa, vključno z infrardečimi in interferometričnimi metodami v podporo rešitvam različnih izzivov. Eden izmed teh je predlog za iskanje planetov zunaj našega sončnega sistema. Je prva ženska, ki je doktorirala na Fakulteti za optično znanost Univerze v Arizoni. Magistrirala je iz fizike, optike in inženiringa. Je častna članica več organizacij, od letos tudi Inženirske akademije Slovenije. Prejela je nagrado za zasnovo, implementacijo in demonstracijo avtonomne tehnike za inteligentno optično navigacijo, ki je bila prvič uporabljena pri Nasini misiji na Saturn. Letos je prejela Richardsonove medalje za inženirske dosežke ameriškega optičnega društva. Bila je urednica znanstvenih revij. Je članica Mehiške akademije znanosti in umetnosti ter zaslužna mehiška narodna znanstvenica.

Nataša Ličen

spomin življenje pogovor

Naš gost

VEČ ...|21. 6. 2025
Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

spomin življenje

Naš gost

Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

VEČ ...|21. 6. 2025
Irena Orešnik: Če veš, da je nekaj prav, se je treba podati na pot in vztrajati.

Irena Orešnik je kandidatka za Slovenko leta 2024  in ženska številnih talentov, ki jih uspešno združuje na svoji poklicni poti tako doma kot tudi v tujini. Je podpredsednica Evropske mreže kmečkih in obrtnih sirarjev FACE, zelo aktivna je  v upravnem odboru Združenja kmečkih sirarjev Slovenije,  katerega predsednica je bila v preteklosti. Sodeluje  pri Zvezi društev rejcev drobnice ter je predsednica Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije, katerega soustanoviteljica je. 

Slavi Košir

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|14. 6. 2025
Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

spomin življenje

Naš gost

Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

VEČ ...|14. 6. 2025
Naš gost: Kmet Hanzi Mikl

Med najbolj znanimi koroškimi pridelovalci jagod je družina Mikl iz Ziljske doline, ki živi na kmetiji pri Gamsu. Poznani pa niso samo po sladkih ekološko pridelanih jagodah, po odličnih in s številnimi odličji nagrajenih hladno stiskanih rastlinskih oljih in še drugih dobrotah, ki jih naredijo iz svojih pridelkov, ampak tudi po tem, da je g. Hanzi Mikl bil dolga leta direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Koroške, kjer se je z uigrano ekipo sodelavk in sodelavcev vseskozi trudil za čim boljše zastopanje vse kmetijske skupnosti in tako kmetijsko politiko, ki bo prispevala k razvoju koroških družinskih kmetij.

G. Hanzi ki se je pred mesecem upokojil, hudomušno pravi, da je zdaj postal »prvi hlapec« na domači kmetiji, ki jo sicer že vodi njegov sin Jakob. Prepričan je tudi, da bo zdaj čas da uresniči številne projekte, ki jih že dolgo nosi v svoji glavi. Pogovor lahko spremljate tudi v video obliki.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Radio Ognjišče

spomin življenje

Naš gost

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

spomin življenje institut zlata pentljica Valerija Čarman Ivo Čarman rak Brezje

Naš gost

Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

VEČ ...|7. 6. 2025
Valerija Čarman

Valerija Čarman je humanitarka, podjetnica, soustanoviteljica Inštituta Zlata pentljica, ki svoje življenje posveča pomoči otrokom, obolelim za rakom. Kako gleda na življenje, kaj ji prinaša in kaj ona daje ljudem, ki jo obdajajo? To jelepa zgodba o ljubezni. V zakonu, poslu in na področju človekoljubja.

Jure Sešek

spomin življenje institut zlata pentljica Valerija Čarman Ivo Čarman rak Brezje

Naš gost
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
Jure Sešek

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|30. 7. 2025
Več o medu in njegovih zdravilnih učinkih

Gostja tokratne Svetovalnice bo biologinja dr. Tadeja Trošt Sedej iz Biotehniške fakultete. Tema pogovora pa bo med in njegovi zdravilni učinki. Med drugim bomo gostjo vprašali o izvoru medu in kako le tega ločimo od ponaredkov. Oddaja bo potekala v živo, zato boste lahko zastavljali tudi vprašanja.

Več o medu in njegovih zdravilnih učinkih

Gostja tokratne Svetovalnice bo biologinja dr. Tadeja Trošt Sedej iz Biotehniške fakultete. Tema pogovora pa bo med in njegovi zdravilni učinki. Med drugim bomo gostjo vprašali o izvoru medu in kako le tega ločimo od ponaredkov. Oddaja bo potekala v živo, zato boste lahko zastavljali tudi vprašanja.

Radio Ognjišče

svetovanjemedTadeja Trošt Sedej

Globine

VEČ ...|8. 7. 2025
Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Dialog z ateizmom #6 - O smrti in večnem življenju

Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.

 

Blaž Lesnik

verasmrttrpljenjeposmrtno življenjeateizemateistduhovnost

Pogovor o

VEČ ...|30. 7. 2025
Bo slovenski turizem, kljub več izzivom, nadaljeval po poti rasti?

Slovenski turizem že nekaj let spet beleži postopno rast, a je pri tem soočen tudi z nekaterimi izzivi. Ti so povezani zlasti s pomanjkanjem delovne sile, rastjo stroškov obratovanja in slabšimi gospodarskimi razmerami na ključnih tržiščih. O omenjenem sta v oddaji spregovorila direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin ter direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. 

Bo slovenski turizem, kljub več izzivom, nadaljeval po poti rasti?

Slovenski turizem že nekaj let spet beleži postopno rast, a je pri tem soočen tudi z nekaterimi izzivi. Ti so povezani zlasti s pomanjkanjem delovne sile, rastjo stroškov obratovanja in slabšimi gospodarskimi razmerami na ključnih tržiščih. O omenjenem sta v oddaji spregovorila direktorica direktorata za turizem na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport Dubravka Kalin ter direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. 

Andrej Šinko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|26. 7. 2025
Pater Zdravko Jakop

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

Pater Zdravko Jakop

V oddaji se nam je predstavil frančiškan, letošnji zlatomašnik, p. Zdravko Jakóp. Bil je dolgoletni župnik župnije Vič v Ljubljani, potem deloval v Mariboru, v Šiški, na Sveti Gori, zdaj pa je že leta spet na Viču. Spominjal se je svoje nove maše, ko je bilo prav tako sveto leto, svojega župnikovanja in katehetskega dela, predstavil povezanost svojega rodu Čebulovih ter svoja razmišljanja o veri, narodu in prihodnosti, ki jih objavlja v knjigah.

Marjan Bunič

spominživljenjezlatomašnik

Doživetja narave

VEČ ...|25. 7. 2025
Priročnik Zgrabi življenje in aplikacija Appeak

V prvem delu smo se posvetili priročniku za mladostnike Zgrabi življenje, ki ga je sestavil vodja Plezalne šole Peter Mrak. Ta praktični vodnik za najstnike ponuja 15 oprimkov, s pomočjo katerih lahko postanejo samostojni, srečni in samozavestni. Tako o vzgibih za pisanje kot o tem, kako do brezplačnega izvoda knjige je tekla beseda z avtorjem. V nadaljevanju pa še o mobilni aplikaciji Appeak in o tem, zakaj je dobra izbira za raziskovanje in načrtovanje pohodov za vse, ki radi hodijo v hribe. Gre za delo dveh slovenskih razvijalcev, eden od njiju, Blaž Rat, je bil naš gost.

Priročnik Zgrabi življenje in aplikacija Appeak

V prvem delu smo se posvetili priročniku za mladostnike Zgrabi življenje, ki ga je sestavil vodja Plezalne šole Peter Mrak. Ta praktični vodnik za najstnike ponuja 15 oprimkov, s pomočjo katerih lahko postanejo samostojni, srečni in samozavestni. Tako o vzgibih za pisanje kot o tem, kako do brezplačnega izvoda knjige je tekla beseda z avtorjem. V nadaljevanju pa še o mobilni aplikaciji Appeak in o tem, zakaj je dobra izbira za raziskovanje in načrtovanje pohodov za vse, ki radi hodijo v hribe. Gre za delo dveh slovenskih razvijalcev, eden od njiju, Blaž Rat, je bil naš gost.

Blaž Lesnik

naravašportšportno plezanjevzgojamladostnikiaplikacijaAppeaknačrtovanjegore

Radijski roman

VEČ ...|31. 7. 2025
Kruh močnih, 41. del

Predzadnji del romana Kruh močnih prinese nekaj nenavadnih zapletov. 

Kruh močnih, 41. del

Predzadnji del romana Kruh močnih prinese nekaj nenavadnih zapletov. 

Radio Ognjišče

knjiga

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|31. 7. 2025
Rafko Irgolič, Mireille Mathieu, Tereza Kesovija, John Denver

0:01:21 MONI KOVAČIČ - NASMEH POLETNIH DNI 3:33
0:04:53 ALAN SORENTI - TU SEI LUNICA DONNA PER ME 3:38
0:08:58 JOHN DENVER - TAKE ME HOME COUNTRY ROADS 3:10
0:12:32 PERO DIMITRIJEVIĆ & DELIAL - TOPLO TOPLO 3:18
0:15:47 TEREZA KESOVIJA - SUNČANE FUNTANE 4:12
0:19:55 BONEY M - SUNNY 3:15
0:23:50 MARJANA DERŽAJ - NE BOJ SE TEGA ČASA 2:38
0:27:29 VICKY LEANDROS - APRES TOI 3:29
0:31:47 TOM JONES - GREEN GREEN GRASS OF HOME 3:06
0:34:47 RAFKO IRGOLIĆ - TO JE MOJ DRAGI DOM 2:48
0:38:01 MIREILLE MATHIEU - LA PALOMA ADIEU 3:50
0:41:52 PAT BOONE - LOVE LETTERS IN THE SAND 2:19
0:44:08 LIDIJA KODRIČ - MOJA MALA TIHA SREĆA 2:48
0:47:13 WILMA GOICH - GLI OCCHI MIEI 2:46
0:50:04 GEORGE MICHAEL - ONE MORE TRY 5:49
0:55:46 BAZAR - PORTOROŽ 1905 3:39
1:00:03 NOVI FOSILI - NAJDRAŽE MOJE 3:37
1:03:35 FRANK SINATRA - STRANGERS IN THE NIGHT 2:33
1:06:06 LADO LESKOVAR - POSLEDNJI VLAK 3:21
1:09:41 ZDRAVKO ĆOLIĆ - MALO POJAČAJ RADIO 3:05
1:12:43 ALEKSANDER MEŽEK - AJDA PA ZNOVA CVETI 3:33
1:16:11 OTTAWAN - CRAZY MUSIC 5:24
1:21:25 Leonard Cohen - Everybody Knows 5:32
1:27:35 OTO PESTNER - LETIVA 2:51
 

Rafko Irgolič, Mireille Mathieu, Tereza Kesovija, John Denver

0:01:21 MONI KOVAČIČ - NASMEH POLETNIH DNI 3:33
0:04:53 ALAN SORENTI - TU SEI LUNICA DONNA PER ME 3:38
0:08:58 JOHN DENVER - TAKE ME HOME COUNTRY ROADS 3:10
0:12:32 PERO DIMITRIJEVIĆ & DELIAL - TOPLO TOPLO 3:18
0:15:47 TEREZA KESOVIJA - SUNČANE FUNTANE 4:12
0:19:55 BONEY M - SUNNY 3:15
0:23:50 MARJANA DERŽAJ - NE BOJ SE TEGA ČASA 2:38
0:27:29 VICKY LEANDROS - APRES TOI 3:29
0:31:47 TOM JONES - GREEN GREEN GRASS OF HOME 3:06
0:34:47 RAFKO IRGOLIĆ - TO JE MOJ DRAGI DOM 2:48
0:38:01 MIREILLE MATHIEU - LA PALOMA ADIEU 3:50
0:41:52 PAT BOONE - LOVE LETTERS IN THE SAND 2:19
0:44:08 LIDIJA KODRIČ - MOJA MALA TIHA SREĆA 2:48
0:47:13 WILMA GOICH - GLI OCCHI MIEI 2:46
0:50:04 GEORGE MICHAEL - ONE MORE TRY 5:49
0:55:46 BAZAR - PORTOROŽ 1905 3:39
1:00:03 NOVI FOSILI - NAJDRAŽE MOJE 3:37
1:03:35 FRANK SINATRA - STRANGERS IN THE NIGHT 2:33
1:06:06 LADO LESKOVAR - POSLEDNJI VLAK 3:21
1:09:41 ZDRAVKO ĆOLIĆ - MALO POJAČAJ RADIO 3:05
1:12:43 ALEKSANDER MEŽEK - AJDA PA ZNOVA CVETI 3:33
1:16:11 OTTAWAN - CRAZY MUSIC 5:24
1:21:25 Leonard Cohen - Everybody Knows 5:32
1:27:35 OTO PESTNER - LETIVA 2:51
 

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|31. 7. 2025
Poletne poti po domovini

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

Poletne poti po domovini

Brigita Vehar je predsednica Kulturno turističnega društva Hotedršica, Barbara Zelenec pa aktivna članica v njem. Hotedršica je od nekoč kraj pomembne strateške lokacije. V društvu so uredili krožno pot, na kateri spoznamo zgodovino in izročilo, ter okušamo lokalno. Poletje je priložnost spoznavanja domovine, krajev, okolij, v katerih še nismo bili, če pa, pa jih lahko z vsakim obiskom na novo še podrobneje spoznamo. Sproščen poletni pogovor z namenom vzbuditi zanimanje za lepote in zanimivosti domovine.  

Nataša Ličen

družbakulturaizročilodružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|31. 7. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 31. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan