Danes smo vriskali in se veselili
»Vriskaj … veseli in raduj se iz vsega srca«. Te besede iz Svetega pisma najbolje povzamejo praznovanje 30-letnice Radia Ognjišče, poudarja njegov direktor msgr. Franci Trstenjak. Za vse sodelavce, poslušalce in za skupnost prijateljev, ki nam z darovi omogočate delo, smo se zahvalili s sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je tudi zavetnica našega radia. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Pri maši je prepevala vokalna skupina Elinor, ki je po njej pripravila še kratek koncert Marijinih pesmi.
Danes smo vriskali in se veselili
»Vriskaj … veseli in raduj se iz vsega srca«. Te besede iz Svetega pisma najbolje povzamejo praznovanje 30-letnice Radia Ognjišče, poudarja njegov direktor msgr. Franci Trstenjak. Za vse sodelavce, poslušalce in za skupnost prijateljev, ki nam z darovi omogočate delo, smo se zahvalili s sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je tudi zavetnica našega radia. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Pri maši je prepevala vokalna skupina Elinor, ki je po njej pripravila še kratek koncert Marijinih pesmi.
Danes smo vriskali in se veselili
»Vriskaj … veseli in raduj se iz vsega srca«. Te besede iz Svetega pisma najbolje povzamejo praznovanje 30-letnice Radia Ognjišče, poudarja njegov direktor msgr. Franci Trstenjak. Za vse sodelavce, poslušalce in za skupnost prijateljev, ki nam z darovi omogočate delo, smo se zahvalili s sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je tudi zavetnica našega radia. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Pri maši je prepevala vokalna skupina Elinor, ki je po njej pripravila še kratek koncert Marijinih pesmi.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pela je s. Ema Alič.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Sveto mašo je daroval p. Janez Papa. Petje je vodil br. Marcelin Gorenc, orgle je igral Uroš Pele.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pel je mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Andraž Babšek.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Pavle Jakop, pel je mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, ki ga vodi Andraž Babšek.
Sveta maša
Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sveto mašo de daroval p. Pepi Lebreht, za petje je poskrbel br. Marcelin Gorenc, na orglah pa ga je spremljal Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, ljudsko petje je vodil Aljaž Košič, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval mariborski nadškof in metropolit Alojzij Cvikl.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.
Sveta maša
Maševal je p Edvard Kovač, pel Anže Kuharič, orgle Uroš Pele.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Globine
Ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić sta razmišljala, kako vera oziroma nevera oblikuje človekov odnos do prihodnosti. Ali je prihodnost prostor upanja, razvoja in presežkov? Ali pa negotovosti, krize smisla in tehnološke neobvladljivosti? Pogovor lahko spremljate tudi na YouTube kanalu Radia Ognjišče.
Svetovalnica
P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.
Doživetja narave
V prvi polovici oktobra je minilo pol stoletja od pristopa na prvi slovenski osemtisočak. Zgodbe Makaluja in številnih drugih gora bo obudil drugi festival Živeti gore, ki se bo prihodnji teden odvil v Ljubljani. Naš gost je bil zgodovinar dr. Peter Mikša.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Kulturni utrinki
Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.
Komentar Domovina.je
Ob 80-letnici Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša objavljamo intervju s predstojnikom te ustanove, jezikoslovcem dr. Kozmo Ahačičem. Pravi, da je glede prihodnosti slovenščine previden optimist. V javnosti večkrat slišimo opozorila o ogroženosti našega jezika, vendar zaradi prizadevanja mnogih njegov položaj trenutno ni slab. Po oceni Ahačiča je po razvitosti, relativni prisotnosti v digitalnem svetu in opremljenosti slovenščina celo med prvimi 50 svetovnimi jeziki. Pri čemer je danes v rabi kar okoli sedem tisoč jezikov, od tega jih večina populacije govori nekaj sto.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.