Is podcast
Kostanj lahko shranimo v skrinji. Najprej ga skuhamo in olupimo potem pa zmiksamo (ob tem dodamo malo mleka ali smetane). Lahko pa kostanj tudi v olupkih posušimo in ga zamrznemo. Ko ga bomo potrebovali, ga vzamemo iz skrinje in najprej za nekaj ur namočimo v vodi.
Kostanj lahko shranimo v skrinji. Najprej ga skuhamo in olupimo potem pa zmiksamo (ob tem dodamo malo mleka ali smetane). Lahko pa kostanj tudi v olupkih posušimo in ga zamrznemo. Ko ga bomo potrebovali, ga vzamemo iz skrinje in najprej za nekaj ur namočimo v vodi.
Kostanj lahko shranimo v skrinji. Najprej ga skuhamo in olupimo potem pa zmiksamo (ob tem dodamo malo mleka ali smetane). Lahko pa kostanj tudi v olupkih posušimo in ga zamrznemo. Ko ga bomo potrebovali, ga vzamemo iz skrinje in najprej za nekaj ur namočimo v vodi.
Pripravljamo ga podobno, kot iz govejega mesa. Okus bo seveda drugačen, kot je tudi pri divjačini ali konjskem mesu. Odstranimo kosti in meso narežemo. Posebej na maščobi pražimo čebulo, ki jo tudi zalijemo z 1 dl vode, da se pokuha. Ko voda izhlapi, dodamo meso in ga ob stalnem mešanju počasi pražimo. Čez čas lahko dodamo malo narezanega korenčka, gomolj zelene ali kakšno drugo zelenjavo. Malo zalijemo in pokrito dušimo. Dodamo lovorjev list, malo rožmarina, šetraja ... Ko je meso drobljivo, ga zalijemo s toliko tekočine, kot bomo potrebovali golaža. To je lahko tudi krompirjevka ali ostanek kakšne juhe. Dodamo tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge, malo gorčice, zgostimo ... Okus obogatimo z žlico vina ali domačega kisa. ... Zraven ponudimo krompir, polento …
Pripravljamo ga podobno, kot iz govejega mesa. Okus bo seveda drugačen, kot je tudi pri divjačini ali konjskem mesu. Odstranimo kosti in meso narežemo. Posebej na maščobi pražimo čebulo, ki jo tudi zalijemo z 1 dl vode, da se pokuha. Ko voda izhlapi, dodamo meso in ga ob stalnem mešanju počasi pražimo. Čez čas lahko dodamo malo narezanega korenčka, gomolj zelene ali kakšno drugo zelenjavo. Malo zalijemo in pokrito dušimo. Dodamo lovorjev list, malo rožmarina, šetraja ... Ko je meso drobljivo, ga zalijemo s toliko tekočine, kot bomo potrebovali golaža. To je lahko tudi krompirjevka ali ostanek kakšne juhe. Dodamo tudi 1-2 žlici paradižnikove mezge, malo gorčice, zgostimo ... Okus obogatimo z žlico vina ali domačega kisa. ... Zraven ponudimo krompir, polento …
Kako shraniti potico, da ostane dolgo sveža, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da pečeno potico po desetih minutah vzamemo iz modela in jo postavimo na desko ali pladenj. Položimo jo na peki papir ali pa papirnato brisačo, pokrijemo jo s prtičkom. To postavimo v polivinil vrečko, ki jo zapremo in pustimo potico, da se ohladi. Ohlajeno potico pa zavijemo v folijo za živila in postavimo v vrečko ter hranimo na hladnem. Tako lahko počaka tudi dva ali tri tedne.
Kako shraniti potico, da ostane dolgo sveža, je zanimalo poslušalko. Sestra Nikolina ji je odgovorila, da pečeno potico po desetih minutah vzamemo iz modela in jo postavimo na desko ali pladenj. Položimo jo na peki papir ali pa papirnato brisačo, pokrijemo jo s prtičkom. To postavimo v polivinil vrečko, ki jo zapremo in pustimo potico, da se ohladi. Ohlajeno potico pa zavijemo v folijo za živila in postavimo v vrečko ter hranimo na hladnem. Tako lahko počaka tudi dva ali tri tedne.
Kako pripraviti lešnikov nadev za potico? Ali je potrebno lešnike tudi pred tem kaj pražiti, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina mu je odgovorila, da jih najprej damo na pekač in v vročo pečico, da lupinica, ki je rahlo grenka, popoka. Dobro jih premešamo in potem jih s pomočjo serviete oluščimo. Šele nato jih zmeljemo. Če želimo poudariti okus, jih pred tem še pražimo v kozici - dodamo malo sladkorja v prahu in stalno mešamo. Sam postopek priprave nadeva je tak, kot pri orehih. Drobtine skuhamo v mleku, nato dodamo mlete lešnike. Dobiti moramo zelo gost nadev. Nato dodamo sneg (rumenjake porabimo za testo), limonino lupino, sok pomaranče, po želji tudi čokoladni prah.
Kako pripraviti lešnikov nadev za potico? Ali je potrebno lešnike tudi pred tem kaj pražiti, je zanimalo poslušalca. Sestra Nikolina mu je odgovorila, da jih najprej damo na pekač in v vročo pečico, da lupinica, ki je rahlo grenka, popoka. Dobro jih premešamo in potem jih s pomočjo serviete oluščimo. Šele nato jih zmeljemo. Če želimo poudariti okus, jih pred tem še pražimo v kozici - dodamo malo sladkorja v prahu in stalno mešamo. Sam postopek priprave nadeva je tak, kot pri orehih. Drobtine skuhamo v mleku, nato dodamo mlete lešnike. Dobiti moramo zelo gost nadev. Nato dodamo sneg (rumenjake porabimo za testo), limonino lupino, sok pomaranče, po želji tudi čokoladni prah.
Poslušalca je zanimalo, kako naj pripravi česen v kozarčkih, da bi njegovi ženi olajšal kuhanje – da se ji ne bi bilo treba ukvarjati z ljubljenjem drobnega domačega česna. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj ga olupi in strese v mikser ter zmiksa. Pred tem naj posoli in doda olivno olje. Nastati mora gosta omaka, po potrebi dolije olje. To naloži v kozarčke, dobro pokrije oz. zapre in postavi v skrinjo. V hladilniku naj ima le kozarček, ki ga trenutno potrebuje – česen ven postrga z žličko.
Poslušalca je zanimalo, kako naj pripravi česen v kozarčkih, da bi njegovi ženi olajšal kuhanje – da se ji ne bi bilo treba ukvarjati z ljubljenjem drobnega domačega česna. Sestra Nikolina mu je svetovala, naj ga olupi in strese v mikser ter zmiksa. Pred tem naj posoli in doda olivno olje. Nastati mora gosta omaka, po potrebi dolije olje. To naloži v kozarčke, dobro pokrije oz. zapre in postavi v skrinjo. V hladilniku naj ima le kozarček, ki ga trenutno potrebuje – česen ven postrga z žličko.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, za kaj lahko uporabi zamrznjen bob, ki ima debelo lupino. Sestra ji je svetovala, naj ga skuha, nato pa spasira in preko cedila precedi. Tako bo dobila dobro kremno juho. Ta bo še bolj okusna, če ji bo dodala na čebuli pražen krompir in korenček. Kasneje se je v oddajo oglasila poslušalka in svetovala, naj se bob z debelo lupino najprej olušči, nato pa skuha.
Poslušalka je sestro Nikolino vprašala, za kaj lahko uporabi zamrznjen bob, ki ima debelo lupino. Sestra ji je svetovala, naj ga skuha, nato pa spasira in preko cedila precedi. Tako bo dobila dobro kremno juho. Ta bo še bolj okusna, če ji bo dodala na čebuli pražen krompir in korenček. Kasneje se je v oddajo oglasila poslušalka in svetovala, naj se bob z debelo lupino najprej olušči, nato pa skuha.
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Tudi hrana lahko lepo pomaga pri ohranjanju zdravja in pri preprečevanju prehladov. Prehrana naj bo pestra, mešana, bogata s sadjem in zelenjavo. Hkrati poskrbimo, da bomo redno imeli obroke, ne da bo prvi obrok šele popoldne, na pragu večera. Pri sadju so na prvem mestu domača jabolka, sledijo pomaranče, mandarine, grenivke, zlasti rdeče, tudi kakšne fige, suhe slive ... Zelenjava naj bo sezonska: por, zelje - sveže ali kislo, kisla repa, sveža koleraba ... Zelo bogat s C vitaminom in železom je peteršilj. Svežega narežemo in damo na kruh, namazan z maslom. Sicer pa ga jedem dodajamo ob koncu priprave oziroma kuhanja, lahko ga postrežemo v posebni skodelici in si ga vsak po okusu dodaja. Zdravju koristita tudi česen in čebula, sploh sveža, presna. Čebulo naprimer lahko za malico narežemo in ponudimo k suhi salami. Lahko jo umešamo k skuti, pokapljamo z bučnim oljem ...
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Poslušalka je prosila za nasvet glede priprave pašta fižola. Sestra Nikolina pravi, da to enolončnico lahko naredimo iz stročjega fižola ali pa tistega v zrnju. Slednjega namočimo in (najbolje) naslednji dan skuhamo. Lahko dodamo še korenček, gomolj zelene, praženo čebulo, malo paprike. Nato pa v to juho zakuhamo drobne testenine ali nalomljen špagete. Lahko jih tudi skuhamo posebej in dodamo fižolovi juhi.
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
V Sydneyju v Avstraliji, v verskem središču svetega Rafaela v Merrylandsu, so božič praznovali ob obnovljenih jaslicah, nam je povedal slovenski župnik p. Darko Žnidaršič [0.57]. V Freyming-Merlebachu v Franciji so pripravili velike jaslice iz hruškovih plohov. Kje so postavljene, nam je povedal slovenski župnik in delegat za Francijo Jože Kamin [14.28]. V Göteborgu na Švedskem so se zbrali tudi na Štefanovo in molili za našo domovino Slovenijo, smo slišali v poročilu slovenskega župnika Zvoneta Podvinskega [25.56]. Ob koncu oddaje tudi o Černetovi nagradi 2024, prejel jo je Dimitrij Žbogar iz Zgonika pri Trstu [38.51].
Napovedi za ohranitev našega naroda niso ravno optimistične. Nataliteta se tudi sicer na vseh celinah zmanjšuje. Število prebivalcev na zemlji sicer še narašča zahvaljujoč čedalje boljši zdravstveni oskrbi. Samo vprašanje časa pa je, kdaj se bo demografska krivulja začela strmo spuščati, torej kdaj se bo število ljudi na zemlji začelo drastično zmanjševati. Kaj lahko stori politika, da podpre družine in kakšne so projekcije znanstvenikov, so v našem studiu spregovorili predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog teolog p. dr. Mari Osredkar, strokovnjak na področju umetne inteligence in kognitivnih znanosti dr. Matjaž Gams, ki ga poleg znanstvene kariere zanimajo tudi družbeni procesi in njihov razvoj, in dr. sociolog in ekonomist dr. Janez Malačič, ki se že dolgo ukvarja z vprašanjem staranja prebivalstva.
Ob 80. obletnici mučeniške smrti častitljivega p. Placida Corteseja je izšla dvojezična knjiga Elene Blancato Ruah. Vetje Duha. O knjigi in p. Corteseju so na predstavitvi v Ljubljani poleg avtorice Elene Blancato in piscev spremnih besedil Vlaste Polojaz in Iva Jevnikarja spregovorili ljubljanski nadškof Stanislav Zore, provincialni minister slovenskih minoritov p. Milan Kos in cerkveni zgodovinar prof. dr. Bogdan Kolar.
Naša gostja je bila zdravnica, kmetica in sirarka Eva Vrevc s kmetije Pr Matevž iz Škofje Loke. Predstavila je način, kako sama pristopa k vodenju zapiskov in evidenc na kmetiji. V drugem delu pa ste slišali povzetek predavanja Erika Margana projektnega sodelavca na Institutu Jožef Stefan na odddelku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev o CO2 kot plinu življenja.
Še zadnjič letos je bila na sporedu oddaja Za življenje, tokrat s profesorico Andrejo Poljanec. Govorila je o praznovanju in kako praznike kljub preizkušnjam narediti take, da bodo imeli otroci lepe spomine. Skušala je razložiti tudi, kje se skriva užitek pri pokanju petard, ko pa toliko ljudi tega ne mara, še posebej lastniki psov se bojijo teh dni.
Vsak lahko doseže neverjetne stvari, če se osredotoči na razvoj svoje nadarjenosti in izkoristi neomejene potenciale, ki so mu na voljo. Spodbudna misel je vodilo Inštituta za raziskovanje in razvoj nadarjenosti Genius X, ki ga je ustanovila Katja Ujčič. Povabili smo jo v studio, skupaj s Patricijo Susan Jackson (Patricijo Suzen Đekson), svetovno priznano strokovnjakinjo na področju nadarjenosti.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.