Lahko jih naredimo iz kuhanega ali sveže naribanega krompirja. Kuhan krompir stisnemo, dodamo maščobo (maslo in olje), jajce, sol, drobtine. Oblikujemo polpete (zajemamo z žlico), v ponvi na olju opečemo z obeh strani (da dobijo lepo barvo). To je priloga k solati in jed, pri kateri lahko uporabimo krompir, ki je ostal prejšnji dan. Na drug način pa sveži krompir olupimo in naribamo. Dodamo jajce, drobtine in sol, oblikujemo in zajemamo z žlico, položimo na olje in še malo potapljamo ter spečemo.
Lahko jih naredimo iz kuhanega ali sveže naribanega krompirja. Kuhan krompir stisnemo, dodamo maščobo (maslo in olje), jajce, sol, drobtine. Oblikujemo polpete (zajemamo z žlico), v ponvi na olju opečemo z obeh strani (da dobijo lepo barvo). To je priloga k solati in jed, pri kateri lahko uporabimo krompir, ki je ostal prejšnji dan. Na drug način pa sveži krompir olupimo in naribamo. Dodamo jajce, drobtine in sol, oblikujemo in zajemamo z žlico, položimo na olje in še malo potapljamo ter spečemo.
Lahko jih naredimo iz kuhanega ali sveže naribanega krompirja. Kuhan krompir stisnemo, dodamo maščobo (maslo in olje), jajce, sol, drobtine. Oblikujemo polpete (zajemamo z žlico), v ponvi na olju opečemo z obeh strani (da dobijo lepo barvo). To je priloga k solati in jed, pri kateri lahko uporabimo krompir, ki je ostal prejšnji dan. Na drug način pa sveži krompir olupimo in naribamo. Dodamo jajce, drobtine in sol, oblikujemo in zajemamo z žlico, položimo na olje in še malo potapljamo ter spečemo.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kaj naj shranjuje rdečo peso, ki je ne bo isti dan uporabila. Sestra Nikolina pravi, da moramo biti pazljivi, če želimo, da bo pesa ohranila rdečo barvo, ko jo bomo kuhali. Zato odrežemo steblo vsaj 2 cm na plodom in korenina mora ostati celo pustimo. Tako si naložimo v eno gajbo ali v škatlo, pokrijemo lahko z vlažno krpo in časopisnim papirjem in v kleti hranimo kakšen teden dni. S kuhanjem ne čakajmo predolgo, da pesa ne uvene in se osuši.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila rahle zdrobove žličnike za juho, povedala, naj jih pripravi iz 2 jajc, 4 dag masla ali domače masti, 12 dag pšeničnega zdroba (če so jajca srednje debela, sicer manj ali več). To zmešamo z metlico, da dobimo gladko testo in pustimo počivati 15 minut. Bolj rahlo zmes bomo dobili, če rumenjake umešamo v stepen sneg. Pomaga tudi, da v zdrob zamešamo nožev vrh pecilnega praška. Kuhajo naj se v pokriti posodi, saj tudi to pripomore k rahljanju žličnikov.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada pripravila juho iz zelenih bučk, potem pa še iz oranžnih hokaido bučk. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj zelene bučke nariba na listke, posoli in pusti nekaj časa. Vmes praži čebulo. Ko je dobro pražena, doda ožete bučke in skupaj praži. Doda še naribano korenje. Čez nekaj časa jih popraši z moko (z žlico pirine moke), po potrebi zalije. Po želji lahko doda posebej skuhan in tekoč krompirjev pire, stisnjen česen, zmleto kumino, zelen peteršilj ali drobnjak. Rumene, muškatne buče pa olupimo, očistimo in narežemo. Zalijemo jih z vodo in skuhamo. Nato jih zmiksamo in zabelimo s kislo smetano ali pa še s fino sesekljano prepraženo čebulo in malo česna. Za 4-6 oseb potrebujemo ¾ do 1 kg zelenih bučk oz. ½ do ¾ kg rumenih buč.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro Nikolino prosila za recept za dobre kekse, iz krhkega testa, ki se ga valja. V ½ kg moke dodamo ½ pecilnega praška in nato še 25 dag masla, ki ga z rokami čim bolje zdrobtinimo. Dodamo še 25 dag sladkorja v prahu, naribano limonino lupino, 2 jajci (ali pa 1 jajce in 2 rumenjaka), po želji še kakšno žlico smetane, mleka ali ruma. Testo ne sme biti trdo niti premehko, ampak fino. Postrgamo posodo, pokrijemo s pokrovko ali alu folijo in damo počivati na hladno (v shrambo ali hladilnik) vsaj za eno uro. Ko se testo odpočije, je tudi bolj prožno in ga lažje valjamo. Debelina naj bo 3 mm, izkrožimo oblike, kot jih želimo, odlagamo na peki papir, malo pomažemo z jajcem (ali samo z beljakom) in potresemo (z narezanimi lešniki, orehi, mandlji ...) in spečemo. Za boljši okus v testo, med moko zamešamo tudi 5 dag zmletih orehov ali lešnikov. Če želimo, piškote lahko tudi sestavimo, vmes namažemo marmelado ali kakšen lešnikov namaz. Odlagamo jih na ravno površino.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Po elektronski pošti se je oglasila tudi poslušalka, ki bi rada shranila nekaj jagod. Namesto marmelade bi jih rada termično obdelala ... Sestra Nikolina iz jagod dela marmelado, nepredelane pa shranjuje tudi v skrinji in jih uporablja za razne sladice. Še boljše pa je, da se jih zmiksa, doda še kakšno kapljo limone in jih uporabi za sladoled, k pudingu ali sladice na žlico. Še ena možnost pa je jagodni sok, ki pa ga moramo sladkati, segreti do 90 °C in dobro zapreti v kozarčke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko zanima, kako lahko uporabi pečenega lososa, ki ji je ostal od včerajšnjega kosila. Sestra Nikolina pravi, da ga lahko uporabi v marinadi za solato, lahko pa naredi tudi toplo omako (npr. česnovo). K tej omaki lahko doda smetano, paradižnikovo omako ali kečap, nožev vrh gorčice in pirine moke.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Na sestro Nikolino se je obrnila poslušalka, ki je dobila večjo količino rdeče redkvice in jo zanima, na kakšen način bi jo lahko uporabila. Sestra ji je svetovala, naj jo tanko nariba na lističe in doda k zeleni solati ali pa ji doda samo malo marinade ali pa jogurtov preliv in bo dobila hladno solato.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je kupila preveč masla. Nameravala je peči pecivo za praznovanje, ampak zdaj to maslo je ostalo. Ga lahko da v skrinjo, jo zanima. Sestra Nikolina pravi, da seveda lahko. Priporoča ji tudi, da ga razdeli na količine, kot so v receptih za pecivo oziroma piškote. Ko bo maslo potrebovala, ga večer prej da v hladilnik ali v shrambo. Tako dejansko lahko maslo kupimo na zalogo in ga imamo vedno na dosegu.
Doživetja narave
V jubilejnem letu Društva prijateljev poti sv. Jakoba smo sedli na kolo. V Sloveniji imamo namreč poleg pohodnih tudi kolesarske Jakobove poti, za kar sta zaslužna zakonca Helena in Franc Štefanič. Oba sta predana kolesarjenju in petju, Franc je kirurg, ki je operiral ramo Primoža Rogliča, srečali pa smo se na Trgu sv. Petra na Kolesarjenju upanja v Rim. Predstavila sta tudi svojo zadnjo kolesarsko dogodivščino na Siciliji.
Slovencem po svetu in domovini
V Trstu se danes zaključuje Poletna šola, ki poteka v okviru projekta Car2go! in se je pretekli teden začela v Celovcu. Obiskuje jo osemnajst deklet in fantov, starih od 15 do 18 let z dvojezičnih območij Koroške in Furlanije. Direktor Mohorjeve Celovec dr. Karl Hren, ki je vodilni partner projekta, je pozdravil izmenjavo izkušenj in spoznavanje kulturno-turistične ponudbe. Deželni glavar Peter Kaiser je organizatorjem čestital za pobudo in poudaril pomen pobud, ki so načrtovane po meri mladih, saj na njih moramo utrjevati temelje skupnega evropskega prostora. Deželni svetnik Slovenske skupnosti iz Italije Marko Pisani je prav tako pohvalil pobudo čezmejne šole, ki je odlična priložnost za vzajemno spoznavanje, tkanje prijateljstev, istočasno pa je tudi temelj za dolgoročno gospodarsko in turistično povezovanje obeh regij.
Sol in luč
Stefanos Ksenakis je odličen opazovalec in trenutke, ki so se dotaknili njegove notranjosti je zbral in izdal v knjigi, ki je izšla pri založbi Primus z naslovom Življenje je darilo. Tri smo prebrali v tokratni oddaji. Kako postati izjemen človek, kje tičijo tatovi naših življenj in zakaj je hvaležnost največja vrednota?
Svetovalnica
Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.
Globine
Nadaljevali smo temo iz prejšnjega meseca, ko smo se v Dialogu z ateizmom ustavili ob vprašanju smisla trpljenja. Pogovor je tekel o smrti, končnosti našega zemeljskega bivanja in o večnem življenju. Kako ga opiše krščanski nauk in kakšen pogled ima na večnost ateist? Kaj je bolj pomembno: živeti tu in sedaj ali v tem zemeljskem trenutku misliti na življenje po smrti? Dotaknili smo ser tudi boleče povojne zgodovine, velike rane našega naroda. Gosta sta bila jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač, vabljeni k poslušanju ali ogledu pogovora na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Za življenje
V tokratni oddaji Za življenje je Nada Zupančič Bajželj svetovala, kako najbolje izkoristiti počitniški čas.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica
Če želimo ali ne, naši otroci odraščajo v svetu z dostopom do umetne inteligence. Kako najmlajše učimo rokovanja s tem orodjem je pojasnil Damjan Blagojevič z Zavoda Šolt. Med drugim je oddaja prinesla novo šaljivo pripoved o Butalcih, vse skupaj pa je prepravila še obilica dobre glasbe.