Duhovna misel
Stoletja nazaj so izdelovalci zemljevidov risali različne pokrajine na pergamente. Na rob zvitka pa so narisali zmaja. Za raziskovalce je ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Duhovna misel
Stoletja nazaj so izdelovalci zemljevidov risali različne pokrajine na pergamente. Na rob zvitka pa so narisali zmaja. Za raziskovalce je ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Doživetja narave
Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.
Slovencem po svetu in domovini
Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko. Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.
Slovencem po svetu in domovini
Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko. Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.
Vabilo na pot
Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.
Vabilo na pot
Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku.
Informativni prispevki
Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.
Informativni prispevki
Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici.
Slovencem po svetu in domovini
Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici.
Doživetja narave
Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.
Doživetja narave
Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Komentar tedna
Avtor se ustavi ob vplivu sodobnih medijev, še posebej družbenih omrežij na življenje vsakega izmed nas, pa tudi na vpliv na to, kar ljudje verjamemo in tem, kako ravnamo. Več ko smo na zaslonih, manj imamo neposredne izkušnje z okoljem, v katerem živimo. Ko smo na zaslonih, izolirani od neposrednega stika z okolico, s sosedi, se zgodi ...
Naš gost
Papež Leon je za tretjega škofa v Murski Soboti imenoval dr. Janeza Kozinca, duhovnika celjske škofije, ki je v zadnjih letih skrbel za vzgojo bodočih duhovnikov. Z njim smo se pogovarjali, kako sta ga zaznamovali družina in domača župnija, pa o zanimivem odgovoru na božji klic v duhovništvo, potem ko je že opravil doktorat iz kemije. Povprašali smo ga tudi o občutkih, ki so ga prevevali, ko so ga prosili naj prevzame službo škofa, on pa si je želel dela na župniji, pa o načrtih za prve korake v tej službi.
Spoznanje več, predsodek manj
Parlamentarna jesen se je začela in politični oder je vse bolj poln novih in starih igralcev, ki iščejo podporo volivcev. Toda ljudje so naveličani praznih obljub in zahtevajo dejanja. Kakšne so strategije strank in kam vse to pelje, sta poskušala gosta odgovoriti v tokratni oddaji.
Pogovor o
Na študijskih dnevih Draga 2025, ki so potekali pretekli konec tedna, je bila ena od razprav namenjena razmisleku o geopolitičnih razmerah v svetu, ki ga ogrožajo vojne in različne napetosti. O tem so spregovorili pravnik in diplomat dr. Božo Cerar, duhovnik in prvi vojaški vikar v Sloveniji dr. Jože Plut ter novinar in vojni dopisnik dr. Valentin Areh, ki ste jim lahko prisluhnili tudi v oddaji.
Via positiva
Dr. Tanja Ozvatič je ravnateljica in odgovorna urednica celjske Mohorjeve družbe, ki že 174 let neprekinjeno sledi viziji Antona Martina Slomška z izdajanjem knjig za široko množico, s tem pa ohranjajo dostopnost do kakovostne slovenske besede. Dr. Tanja Ozvatič je doštudirala slovenistiko, se ukvarjala s stiki z javnostmi, bila raziskovalka, delovala v gospodarstvu in po premišljeni poti pristala v založništvu. Vedno je rada brala. Še več o svojem videnju družbe, življenja in seveda lepoti besede ter bogastvu knjig, tudi o pomenu branja, pa je povedala v pogovoru.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Pri tržaški založbi Mladika je izšel slovenski prevod pomembne študije največjega strokovnjaka za italijanska fašistična koncentracijska taborišča za civiliste prof. Carla Spartaca Capogreca. Gre za knjigo Renicci. Koncentracijsko taborišče na bregovih reke Tibere, ki je bila v Italiji prvič natisnjena leta 1998, bila pa je uvod v avtorjevo širše raziskovanje takrat še v pozabo potisnjenega temnega poglavja italijanske zgodovine. Poglavja, ki je tesno povezano s Slovenci, saj so bili interniranci in žrtve v Renicciju in drugod pretežno naši rojaki. Krstna predstavitev tega dela bo jutri, v petek, 19. septembra, ob 20. uri v Frančiškanskem samostanu Kostanjevica pri Gorici. Pred tem bo v cerkvi ob 19. uri maša za žrtve internacij, ob 19.45 pa bo polaganje venca pred ploščo, ki opozarja, da so fašistične oblasti imele od marca 1942 do kapitulacije Italije v delu samostana zapor za primorske ženske in otroke. Pred ploščo bo spregovoril zgodovinar Renato Podbersič, v dvorani pa bodo knjigo predstavili avtor Carlo Spartaco Capogreco, njena prevajalka Magda Jevnikar, sin interniranca v Renicciju Lojze Peterle in predsednik založbe Mladika Ivo Jevnikar.
Kulturni utrinki
Član Mešanega pevskega zbora Pevskega društva Logatec Janez Ovsec nam je predstavil nedeljski nastop na Sveti Gori nad Novo Gorico. Zbor bo sodeloval pri sveti maši, ki bo ob 16. uri in imel nato še koncert.