Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Doživetja narave

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 7. 2024
Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

VEČ ...|28. 7. 2024
Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 7. 2024
Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

rekreacijahojanaravašport

Vabilo na pot

Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

VEČ ...|26. 7. 2024
Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

Blaž Lesnik

rekreacijahojanaravašport

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 7. 2024
Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

VEČ ...|4. 7. 2024
Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 6. 2024
Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

infovladapolitikapogovorpeterle

Informativni prispevki

Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

VEČ ...|29. 6. 2024
Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Tone Gorjup

infovladapolitikapogovorpeterle

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2024
Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

VEČ ...|3. 4. 2024
Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Doživetja narave

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|25. 1. 2024
Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

podjetništvodružba

Ni meje za dobre ideje

Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

VEČ ...|25. 1. 2024
Brežiška prireditev med stotimi najboljšimi zelenimi zgodbami sveta

V minulem letu je globalna organizacija Green Destinations tradicionalni dogodek »Dan kruha, vina in salam« razglasila za eno izmed 100 najboljših trajnostnih zgodb na svetu. V letu 2024 imajo priložnost postati najboljša zgodba po mnenju občinstva. Brežice na tekmovanju sodelujejo z zgodbo o dogodku “Dan kruha, vina in salam”, ki je tradicionalna prireditev, odvija se pod organizacijo Zavoda za podjetništvo, turizem in mladino Brežice v sodelovanju s šestimi vinogradniškimi društvi iz občine (VD Bizeljsko, VTKD Cerklje ob Krki, VTKD Gadova peč, VD Pišece, VD Sromlje, DV Dolina-Jesenice), turističnimi in kulturnimi društvi. Posebno mesto na prireditvi ima vsako leto tudi Tekmovanje v peki domačega kruha in razglasitev zmagovalcev izbora za županovo vino. Omenjeno tekmovanje je priložnost, da se posavski kraj postavi na svetovni zemljevid kot primer dobre prakse trajnostne turistične zgodbe. Ana Ponikvar, zelena koordinatorica občine Brežice. 

Nataša Ličen

podjetništvodružba

Priporočamo
|
Aktualno

Svetovalnica

VEČ ...|23. 5. 2025
Kako je po novem določena vrednost nepremičnin?

Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.

Kako je po novem določena vrednost nepremičnin?

Minulo nedeljo je Geodetska uprava objavila nove posplošene vrednosti nepremičnin, ki odražajo stanje trga na 1. januar 2025. Na podlagi katerih lastnosti nepremičnin je bila določena njihova vrednost, kdaj bodo lastniki dobili potrdila in kaj lahko storijo, če se s posplošeno vrednostjo ne strinjajo? Naš gost je bil direktor Urada za množično vrednotenje mag. Dušan Mitrović.

Blaž Lesnik

nepremičninevrednotenjeGURSvrednost nepremičninesvetovanje

Pogovor o

VEČ ...|21. 5. 2025
Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Vrtci, kako bo z njimi v prihodnje?

V oddaji smo spregovorili o položaju vrtcev v državi in o zakonodaji, ki bo v prihodnje očitno nekoliko spremenila ponudbo na tem področju. V studiu so se nam pridružili minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logáj, podpredsednik združenja zasebnih vrtcev Tadej Markovič, ravnatelj montessori vrtca Rahela Matevž Vidmar in predstavnik staršev. 

Tanja Dominko

izobraževanjeotrocidružbavzgoja

Program zadnjega tedna

VEČ ...|23. 5. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 23. maj 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kmetijska oddaja

VEČ ...|18. 5. 2025
Znižanje varstvenega statusa volka in hribovski DEMO v Leskovcu

Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja  kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.

Znižanje varstvenega statusa volka in hribovski DEMO v Leskovcu

Najprej smo se ustavili ob vprašanjih znižanja varstvenega statusa volka v okviru Direktive EU o habitatih. O tem je v imenu SKS kritično spregovoril mag. Stane Bergant, visokogorski ekološki kmet iz Kokre. V drugem delu pa smo povabili v Leskovec nad Šentjanžem, kjer bo v soboto 24. maja blagoslov traktorjev in prikaz delovanja  kmetijske tehnike za spravilo krme z gorskih območij.

Robert Božič

kmetijstvonaravavrt

Moja zgodba

VEČ ...|18. 5. 2025
2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

2. pogovor ob filmu Dva brata, dve sestri

Ob filmu Dva brata, dve sestri režiserja Mihe Čelarja, ki sledi zgodbi družine Žagar iz Notranjske, smo tokrat govorili o slovenski vojni travmi in bolečini. Poleg režiserja so bili naši gostje trije različni specialisti za vojno travmo: prof. dr. Katja Hrobat Virloget, ustanoviteljica Zavoda Epiona Manca Švara in pa prof. dr. Tomaž Erzár. Gostje so z nami delili tudi osebne izkušnje iz lastnih družin in okolij.

Jože Bartolj

spominpolitikaspominpolitikaDva bratadve sestriBarbara ŽagarMonika ŽagarMiha ČelarKatja Hrobar VirlogetManca ŠvaraTomaž Erzar

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|23. 5. 2025
Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture.  Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah.  Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Benečija žaluje - zbogom msgr. Qualizza

Benečija žaluje. Včeraj je v 85-tem letu starosti umrl msgr. dr. Marino Qualizza, duhovnik, profesor in do zadnjega odgovorni urednik polmesečnika Dom. Pred dobrima dvema tednoma je umrl tudi njegov vrstnik Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, publicist in zbiralec narodnega blaga. Oba sta bila v duhovnika posvečena pred 60-imi leti. V zadnjem mesecu sta tako Benečija in slovenski narod izgubila zadnja čedermaca, stebra slovenstva, vere in kulture.  Qualizza je bil od leta 1970 do leta 2014 profesor dogmatike v videmskem semenišču in na inštitutu verskih znanosti, ki ga je leta 1986 ustanovil in bil kar 25 let dekan. Napisal je več deset knjig s teološko vsebino. Nekaj let je bil župnik stolne cerkve v Vidmu. Vedno je skrbel za pravice Slovencev videmske pokrajine in pomagal pri slovenskih organizacijah.  Msgr. Marino Qualizza je 37 let, do lanskega poletja, ob nedeljah daroval svete maše v slovenskem jezku v Dreki tik ob meji s Slovenijo. Ob sobotah je od pomladi 2013 daroval sveto mašo po slovensko v Špetru. To je bila velika prelomnica - je povedal za oddajo Naš gost, leta 2014. Qualizza se je zavzemal za dvojezičen verouk v Benečiji, ki se je začel leta 2017. Pogreb msgr. Qualizze bo v ponedeljek, 26. maja, ob 15. uri v špeterski župnijski cerkvi. Pokopali ga bodo pri Svetem Lenartu v Podutani. V globoki žalosti ob smrti msgr. Marina Qualizze so se organizatorji jutrišnjega dogodka, namenjenega poimenovanju ulice po Lambertu Ehrlichu v Žabnicah, odločili, da slovesnost prestavijo na kasnejši datum, ki ga bodo še sporočili. V spomin na msgr. Marina Qualizzo bo jutri ob 11.00 v cerkvi svetega Egidija v Žabnicah sveta maša.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkevkultura

Spominjamo se

VEČ ...|23. 5. 2025
Spominjamo se dne 23. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 23. 5.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|23. 5. 2025
Riba s krompirjem iz pečice

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.  

Riba s krompirjem iz pečice

Poslušalka bi rada pripravila ribo v pečici, spekla bi jo skupaj s krompirjem. Sestra Nikolina je povedala, da lahko tako pripravi ribo v celoti ali pa ribje filete. V vsakem primeru jo dobro soli in začini z mešanico peteršilja, česna, soli in olivnega olja. S tem namaže ribo po notranji strani, se pravi ne po koži. Položimo jo na jena ali glineno posodo. Dno nežno pokapljamo z oljem. Ob strani damo narezano zelenjavo: bučke, korenček, krompir (lahko tudi na pol kuhanega) ... Vse pokapljamo z olivnim oljem dodamo še kakšno začinimo (peteršilj, rožmarin ...) in pečemo pri 180 stopinjah Celzija. Čez nekaj minut po potrebi pokrijemo z alu-folijo ali pa s pokrovom pekača/posode. Pečemo od 20 do 30 minut. Na mizo lahko postrežemo kar v pekaču.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Življenje išče pot

VEČ ...|23. 5. 2025
Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

Skrb za družine otrok s posebnimi potrebami

V naši državi živi precej družin, ki imajo otroke s posebnimi potrebami, kar vpliva na vse člane družine. Ob strani jim stoji Zveza Sožitje, ki poskrbi tudi za zdrave sorojence s tabori in seminarji. Kako potekajo, nam je povedala podpredsednica Društva Sožitje Zagorje ob Savi Eva Lipovšek. 

s. Meta Potočnik

sorojencitaboriZveza Sožitje