Duhovna misel

VEČ ...|12. 6. 2025
Izdelovalci zemljevidov in zmaji

Stoletja nazaj so izdelovalci zemljevidov risali različne pokrajine na pergamente. Na rob zvitka pa so narisali zmaja. Za raziskovalce je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Izdelovalci zemljevidov in zmaji

Stoletja nazaj so izdelovalci zemljevidov risali različne pokrajine na pergamente. Na rob zvitka pa so narisali zmaja. Za raziskovalce je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

duhovnost

Duhovna misel

Izdelovalci zemljevidov in zmaji

Stoletja nazaj so izdelovalci zemljevidov risali različne pokrajine na pergamente. Na rob zvitka pa so narisali zmaja. Za raziskovalce je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

VEČ ...|12. 6. 2025
Izdelovalci zemljevidov in zmaji

Stoletja nazaj so izdelovalci zemljevidov risali različne pokrajine na pergamente. Na rob zvitka pa so narisali zmaja. Za raziskovalce je ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Doživetja narave

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|28. 7. 2024
Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

VEČ ...|28. 7. 2024
Slovenski Gradec

Poznamo slovenski Trst, slovenski Celovec, malo manj znane pa so slovenske korenine in sledi v Gradcu. Te razkriva knjiga Slovenski Gradec, katere avtor je Simon Ošlak Gerasimov. Izdalo jo je  Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, predstavili so jo v dvorani Slovenske matice v Ljubljani v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani. Avtor je Simon Ošlak Gerasimov, ki je v Gradcu študiral slovenščino in ruščino, nekaj časa je tam tudi poučeval slovenščino, ruščino in nemščino, dela kot novinar za slovensko uredništvo ORF za Štajersko.  Knjiga je dvojezična, ena stran je slovenska, druga pa nemška, priložen ji je tudi zemljevid.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Vabilo na pot

VEČ ...|26. 7. 2024
Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

rekreacijahojanaravašport

Vabilo na pot

Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

VEČ ...|26. 7. 2024
Hoja z zemljevidom

Tokrat smo povabili k hoji z zemljevidom in vodenim pohodom v Tolminska korita in po Soški poti.

Blaž Lesnik

rekreacijahojanaravašport

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|4. 7. 2024
Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

VEČ ...|4. 7. 2024
Slovenci v Italiji zdaj skupaj na istem portalu

Jutri bo zaživela nova celostna podoba skupnega portala slovenske narodne skupnosti v Italiji - Slovita. Projekt je bil zasnovan znotraj obeh krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno-gospodarske zveze. Preko prepoznavnega znaka, izrezljanega srca, ki se v slovenski kulturni dediščini vseskozi pojavlja, bo projekt promoviral zgodovino, kulturo in gospodarstvo, s tem pa realnost Slovencev v Italiji. Možno bo spoznati našo narodno skupnost, njeno turistično in kulturno ponudbo, odkrivati stare običaje in naravno bogastvo krajev. Namenjena je tudi vsem tistim, ki bi bili radi obveščeni o dogodkih, večjih prireditvah, stalnih razstavah in praznovanjih, ki se odvijajo na ozemlju od Milj do Trbiža, med drugim pa bodo na voljo tudi interaktivni zemljevidi. Slovita bo sprva na voljo v slovenskem in italijanskem jeziku. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Informativni prispevki

VEČ ...|29. 6. 2024
Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

infovladapolitikapogovorpeterle

Informativni prispevki

Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

VEČ ...|29. 6. 2024
Lojze Peterle za Radio Ognjišče o primerjavi med osamosvojitveno in aktualno vlado

Člani prve demokratično izvoljene slovenske vlade se v junijskih dneh že desetletja zberejo na tadicionalnem srečanju. Včeraj so se sešli na Livadi ob Ljubljanici, obujali spomine na čas, ko so Sloveniji zagotovili državnost in jo postavili na zemljevid sveta. Zanimalo nas je, kako je bilo, zato smo poklicali takratnega premierja Lojzeta Peterleta.

Tone Gorjup

infovladapolitikapogovorpeterle

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 4. 2024
Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

VEČ ...|3. 4. 2024
Nadaljevanje Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Jutri se bodo nadaljevali letošnji Koroški kulturni dnevi v Ljubljani. V dvorani Slovenske matice bodo predstavili nov kulturnozgodovinski vodnik po avstrijskih zveznih deželah Koroški in Štajerski, avtor je mag. dr. Jože Till, mag. Simon Ošlak Gerasimov pa je avtor vodnika po štajerski prestolnici in zemljevida Slovenski Gradec. V Ljubljani pa bo jutri še ena predstavitev knjige iz zamejstva, in sicer Sanje o svobodi – pesmi Iga Grudna iz taborišča v Viscu leta 1943. Knjigo bosta predstavila urednika Ivan Vogrič in Ferruccio Tassin, moderirala bo Erika Jazbar, predstavnica Goriške Mohorjeve družbe, pri kateri je delo izšlo. Dvojezična knjiga prinaša v slovenščini in italijanščini 19 pesmi Iga Grudna, pesnika iz Nabrežine pri Trstu, ter spremne eseje. Pesmi, napisane izvirno v slovenščini, je v italijanski jezik prevedla Martina Clerici. 

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Doživetja narave

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Doživetja narave

Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

VEČ ...|23. 2. 2024
Peter Kozler, njegov zemljovid in neodkrita Kočevska

Podali smo se po sledeh avtorja prvega zemljevida slovenske dežele in pokrajin. Minilo je namreč okroglih 200 let od rojstva velikega domoljuba, pravnika, geografa in gospodarstvenika Petra Kozlerja. Poleg njegove življenjske zgodbe, ki nam jo je odstrl prof. Ivan Kordiš, smo s pomočjo direktorice Pokrajinskega muzeja Kočevje Vesne Jerbič Perko in zgodovinarke Katarine Valentič odkrivali tudi zanimivosti v okolici.

Blaž Lesnik

naravageografijazemljevidprvi zemljevid slovenskih deželKočevjebunker Škriljzgodovina

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|4. 7. 2025
Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Astrofotograf in lovec posebnih vremenskih pojavov Anže Levec

V Zanimivostih nočnega neba smo gostili študenta računalništva Anžeta Levca, ki je obiskoval izbirni predmet Astronomija na Elektrotehniško-računalniški strokovni šoli in gimnaziji Ljubljana. Posveča se tako astrofotografiji kot fotografiranju krajine in posebnih naravnih pojavov. V svoj objektiv je že ujel mogočen polarni sij, njegova velika želja pa je uloviti rdečo prikazen, ki se prikaže ob močnih nevihtah.

Blaž Lesnik

vesoljeastronomijapolarni sijvremenski pojavimeteorologijardeča strelanarava

Pogovor o

VEČ ...|9. 7. 2025
ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

ZZZS in spremembe, ki se obetajo

V oddaji Pogovor o bomo gostili direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje mag. Roberta Ljolja. Predstavili bomo vlogo te največje zdravstvene zavarovalnice v državi, kakšen pogajalec je z izvajalci zdravstvenih storitev, kako se določi košarica pravic, ki jih krije ZZZS, kaj se obeta na področju čakalnih dob glede na zakon, ki omejuje delo zdravnikov pri zasebnikih ...  Prisluhnite ob 17h.

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Naš gost

VEČ ...|5. 7. 2025
Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Dr. Dejan Valentinčič

K pogovoru pred letošnjo nedeljo Slovencev po svetu sem povabili raziskovalca izseljenstva dr. Dejana Valentinčiča. Po izobrazbi je pravnik, a se že vrsto let posveča temu področju in zato me je zanimalo, kaj ga je k temu nagnilo. Povabil sem ga, da kot predsednik pove več o delovanju Slovenske konference Svetovnega slovenskega kongresa, o mednarodni zvezi evropskih izseljencev po svetu in o nedavni raziskavi, ki jo je opravila Ameriško slovenske izobraževalna fundacija ASEF o digitalni preobrazbi slovenskih izseljenskih skupnosti v Združenih državah Amerike in Kanadi. Nenazadnje sva se dotaknila ameriških Slovencev, ki so dejavni v politiki. Dejan Valentinčič (1987) je po izobrazbi pravnik in je vodja Centra za družboslovno raziskovanje na Inštitutu ASEF za izobraževanje in raziskovanje ter prodekan za raziskovalno in razvojno dejavnost Fakultete za slovenske in mednarodne študije na Novi univerzi. Kot izredni profesor za področji prava in politologije predava na Evropski pravni fakulteti (na kateri je z odliko diplomiral in magistriral), Fakulteti za slovenske in mednarodne študije ter Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici, kjer je doktoriral.

Matjaž Merljak

spominživljenjedelodružbarojakiizseljenstvozdakanada

Komentar tedna

VEČ ...|4. 7. 2025
Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha: O žalovanju

Marčevski komentar sem posvetil upanju s srčno željo, da bi papež Frančišek okreval. To se žal ni zgodilo in je v tuzemstvu preminil, da bi se preselil v onstranstvo, nasledil pa ga je Leon XIV., ki mu takisto želimo vse najboljše. Danes bi rad povedal nekaj misli o žalovanju, pri čemer mi bosta v pomoč dva odlomka iz mojega romana Potop, ki je pred nekaj meseci izšel pri založbi Chiara.

Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.

Marko Pavliha

komentardružbaduhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|10. 7. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. julij 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. julij 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|10. 7. 2025
Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Poletni koncerti v Taverni Koper

Med 14. julijem in 11. avgustom 2025 bodo v Kopru potekali tradicionalni Poletni koncerti v Taverni Koper. Program brezplačnih koncertov, ki potekajo ob ponedeljkih zvečer in so namenjeni tako mladi kot starejši publiki, bo bogat, zanimiv in mednaroden. Občinstvo bo lahko prisluhnilo glasbenim izvajalcem različnih glasbenih zvrsti - od muzikala in cabareta, do etna, jazza in popa. Prireditve nam je predstavil umetniški vodja Niko Houška!

Jože Bartolj

kulturaglasbapoletni koncerti v Taverni KoperNiko Houšaka

Komentar Družina

VEČ ...|10. 7. 2025
Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar: Dovolj tepeni ali bomo še malo potrpeli?

Še ne sto let nazaj je v nacistični Nemčiji v le nekaj letih postala evtanazija družbeno sprejemljiva in simbol »usmiljenja, sočutja, pomoči ubogim«. Mediji so s spretnim obračanjem besed to naredili povsem mimogrede.


 

Janez Dolinar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|10. 7. 2025
Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 10. 7.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 7. 2025
Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

Nataša Ličen

izobraževanješolanaravagibanješportmladidružba