Is podcast
V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.
V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.
V tokratni oddaji smo se s prostovoljko Mlade karitas Niko Kržišnik pogovarjali o akciji Pismo za lepši dan, ki je v 4 letih povezala več tisoč ljudi in različne generacije. Kot pravi Nika, ni skrbi, da pisma ne bi znali napisati, saj lahko pišemo o čemerkoli. Pozorni moramo biti le na to, da prejemnika nagovarjamo spoštljivo in mu povemo za prigode našega življenja. Akcija je enkratna priložnost, da s prijavo presenetimo babice in dedke, ali osamljene starejše. Prijave na spletni strani slovenske Karitas zbirajo do prvega decembra.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča. Ta nam je predstavil temeljne vrednote Karitas, ki po 35. letih ostajajo trdno krščanske.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas Petra Tomažiča. Ta nam je predstavil temeljne vrednote Karitas, ki po 35. letih ostajajo trdno krščanske.
Sodelavka Slovenske karitas Helena Zevnik Rozman se je v imenu te dobrodelne organizacije zahvalila vsem darovalcev, s pomočjo katerih lahko Karitas pomaga družinam in posameznikom v stiski. Pogled smo usmerili tudi v leto 2025, ki bo za Karitas pri nas prav posebno, saj bo minilo v znamenju njihove 35. obletnice.
Sodelavka Slovenske karitas Helena Zevnik Rozman se je v imenu te dobrodelne organizacije zahvalila vsem darovalcev, s pomočjo katerih lahko Karitas pomaga družinam in posameznikom v stiski. Pogled smo usmerili tudi v leto 2025, ki bo za Karitas pri nas prav posebno, saj bo minilo v znamenju njihove 35. obletnice.
V zadnji letošnji oddaji smo predstavili akcijo Slovenske karitas Zaupanje z gostjama sodelavkama Karitas Mojco Kepic in Barbaro Godler. Povedali sta nam, komu gredo v roke zbrana sredstva in s kakšnimi težavami se srečujejo družine, ki pomoč potrebujejo.
V zadnji letošnji oddaji smo predstavili akcijo Slovenske karitas Zaupanje z gostjama sodelavkama Karitas Mojco Kepic in Barbaro Godler. Povedali sta nam, komu gredo v roke zbrana sredstva in s kakšnimi težavami se srečujejo družine, ki pomoč potrebujejo.
Gostili smo sodelavca Slovenske karitas Simona Dvornika, ki je povedal, da je za uspešno vodenje Župnijske karitas potrebno tudi nadgrajevanje svojega znanja tako v administrativnih vodah kot tudi pri samem delu z ljudmi na terenu. Administrativno usposabljanje bo že konec leta. Več o tem pa smo slišali v oddaji.
Gostili smo sodelavca Slovenske karitas Simona Dvornika, ki je povedal, da je za uspešno vodenje Župnijske karitas potrebno tudi nadgrajevanje svojega znanja tako v administrativnih vodah kot tudi pri samem delu z ljudmi na terenu. Administrativno usposabljanje bo že konec leta. Več o tem pa smo slišali v oddaji.
V oddaji je sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic predstavila Teden Karitas. Ta bo letos pod geslom Poti do srca. S temi besedami želijo na Slovenski karitas spodbuditi, da si ljudje lahko na proti prihajamo različnimi znanji in darovi, ki smo jih prejeli. Jaz imam nekaj, česar ti ne in obratno. Teden namenjen tudi druženju prostovoljcev, ki jih je pri Karitas več kot 10.100, se bo začel v ponedeljek, 25. novembra. Vrhunec tedna bo sreda, ko bo tradicionalno srečanje prostovoljcev na Ponikvi in nato Klic dobrote. Teden se bo sklenil z nedeljo Karitas.
V oddaji je sodelavka Slovenske karitas Mojca Kepic predstavila Teden Karitas. Ta bo letos pod geslom Poti do srca. S temi besedami želijo na Slovenski karitas spodbuditi, da si ljudje lahko na proti prihajamo različnimi znanji in darovi, ki smo jih prejeli. Jaz imam nekaj, česar ti ne in obratno. Teden namenjen tudi druženju prostovoljcev, ki jih je pri Karitas več kot 10.100, se bo začel v ponedeljek, 25. novembra. Vrhunec tedna bo sreda, ko bo tradicionalno srečanje prostovoljcev na Ponikvi in nato Klic dobrote. Teden se bo sklenil z nedeljo Karitas.
Organizacija youngCaritas je praznovala peto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z nacionalnim koordinatorjem Mlade karitas Lukom Ovnom. Spregovoril je o začetkih, izzivih in napredku. Pogled pa je bil uprt tudi k ciljem v prihodnjih letih.
Organizacija youngCaritas je praznovala peto obletnico delovanja. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z nacionalnim koordinatorjem Mlade karitas Lukom Ovnom. Spregovoril je o začetkih, izzivih in napredku. Pogled pa je bil uprt tudi k ciljem v prihodnjih letih.
Govorimo o stiskah družin, ki jim lahko nakažete svoj dar, ob tem pa predstavljamo materialne, socialno-varstvene in druge programe pomoči Slovenske Karitas ter redne dobrodelne akcije za otroke in družine v stiski.
Nataša Černila Zajc z Ekosklada nam je predstavila dva aktualna razpisa za občane, s katerimi želijo spodbuditi energetsko varčne naložbe v naše domove in naša prevozna sredstva.
Za treking, ki v njenem vznožju obkroži najvišjo goro v Alpah Mont Blanc, pravijo, da je eden izmed najlepših trekingov v Evropi. Prečka tri države - Italijo, Francijo in Švico. Izziva se vsako leto lotijo tudi tekači na legendarni preizkušnji Ultra Trail du Mont Blanc, ki 170 km in 10.000 višinskih metrov brez daljših premorov pretečejo v enem kosu. O duhovni izkušnji te preizkušnje je razmišljal asistent pri Katedri za sveto pismo in judovstvo in duhovnik ljubljanske nadškofije dr. Matjaž Celarc.
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 02. februar 2025 ob 05-ih
V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slišali smo predstavitev Misijonske molitvene zveze in vabilo, da postanete njen del.
Tokrat ste lahko slišali več o govorniškem natečaju za mlade na avstrijskem Koroškem, tudi zmagovalni govor in pogovor z avtorico Leo Globočnik. Spoznali ste lahko tudi 92-letno redovnico, ki deluje v zamejstvu, to je šolska sestra Leonarda Curk.