Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

VEČ ...|24. 1. 2024
Ključno je, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v propagandno orodje

Katoliškim novinarjem je na srečanju spregovoril profesor dr. Peter Gregorčič, sicer nekdanji predsednik programskega sveta RTV Slovenija. Kritičen je bil do izsiljene menjave vodstva RTV Slovenija in vladne depolitizacije javne radio-televizije. Poudaril je, da je to primer negativne selekcije v medijskem sistemu ter pozival k večji svobodi govora in pluralizmu. Dr. Gregorčič poudarja, da je naloga novinarjev, da prinašajo resnico ter predstavljajo različne poglede, tudi tiste, s katerimi se sami ne strinjajo.

V nadaljevanju je poudaril, da je ključno, da mediji sledijo svojim bralcem in poslušalcem ter se ne spremenijo v zgolj propagandno orodje. Meni, da določene interesne skupine, bodisi politične, družbene ali ekonomske, še vedno najdejo prostor v mediju, kljub temu da smo majhen narod z majhnim občinstvom.

Dr. Gregorčič je izrazil skrb glede ugašanja medijev zaradi tega, ker se veliko slovenskih medijev, predvsem glavnih, zanaša izključno na generične novice, ki jih lahko ljudje preberejo kjerkoli. Verjame, da bo vedno prostor za medije, ki razkrivajo raziskovalne zgodbe, ter imajo dobro informirane novinarje. Meni, da umetna inteligenca ne more nadomestiti takšnih medijev, saj lahko ustvarja le vsebine, ki so že na voljo drugje. S tem spodbuja medije, da ustvarjajo ekskluzivne vsebine ter dodajajo svoje avtorske komentarje, saj meni, da je prihodnost medijev ravno v tem. Prepričan je, da se bodo za take medije vedno našla sredstva ter prostor, saj nikoli ne bodo v težavah.

Alen Salihović

infomedijinovinarjislovenijapolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

infootrocizdravstvo

Informativni prispevki

Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

VEČ ...|25. 2. 2026
Marija Burnik dr. med.: To je zelo populistična izjava, ki izhaja predvsem iz nepoznavanja delovanja pediatrije.

»Izjava podpredsednika Zveze pacientov Slovenije Francija Gerbca, da »odgovornost nastalo nosijo vodstva zdravstvenih domov in celotne pediatrične stroke, ki je pristala na to, da imamo tako veliko število odraslih oseb, ki zasedejo mest pri pediatrih« je posplošena in zavajajoča ter dobro odraža to, kar želijo javnosti prikazati odgovorni na Ministrstvu za zdravje in Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije, opozarja pediatrinja Marija Burnik dr. med..

Radio Ognjišče

infootrocizdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ... |
Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

infopolitkakomentarpeter gregorčič

Informativni prispevki

Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

VEČ ...|24. 2. 2026
Gregorčič po prvih soočenjih: Volitve bodo prvič po dolgem času predvidljive, odprt pa ostaja prostor za tretjo pot

Po prvih predvolilnih soočenjih je politični komentator in profesor dr. Peter Gregorčič ocenil, da resnejših presenečenj za zdaj še ni, vendar pa se po njegovem mnenju kampanja razvija drugače kot v preteklih volilnih ciklih. V ospredju sta namreč prvič po daljšem času dva politična akterja, katerih politični profil je volivcem že dobro znan.

Radio Ognjišče

infopolitkakomentarpeter gregorčič

Informativni prispevki

VEČ ... |
Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

info

Informativni prispevki

Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

VEČ ...|24. 2. 2026
Ivan Skalivskyi ob obletnici vojne: Kristus nas uči, da zlo nima zadnje besede

Grkokatliška bogoslužja so ob obletnici vojne pretekli konec tedna potekala tudi v Ljubljani. Duhovnik in škofov pooblaščenec za begunce v Sloveniji Ivan Skalivsky meni, da kot kristjani ne moremo ostati ravnodušni.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

infopolitikakpk

Informativni prispevki

Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

VEČ ...|18. 2. 2026
Zobec, ne gre za strokovno-, ampak imenovanje po osebnih preferencah Pirc Musarjeve

Novo predsednico Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Katarino Bervar Sternad po besedah nekdanjega ustavnega sodnika Jana Zobca čakajo številni izzivi, saj je Slovenija po njegovem mnenju močno zaznamovana s sistemsko korupcijo. Ta se pojavlja na različnih ravneh – od lokalne do državne –, zato bo delo komisije zahtevno in obsežno.

Radio Ognjišče

infopolitikakpk

Informativni prispevki

VEČ ... |
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

info

Informativni prispevki

David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

VEČ ...|18. 2. 2026
David Sipoš o novem slovenskem filmu Exodus 1945: Naša kri

V Mozaiku dneva vam bomo nocoj predstavili nov slovenski film Exodus 1945: Naša kri. Film nas vrača v zgodovino, v čas velike negotovosti in preizkušenj naših prednikov. Več o filmu in zakulisju snemanja je za naš radio povedal filmski producent in prvi mož produkcijske hiše Siposh, David Sipoš. Z njim se je pogovarjala Nika Mandelj.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

VEČ ...|11. 2. 2026
Dr. Vinko Gorenak o Državnem zboru

Kako na vodenje sej Državnega zbora in na kulturo dialoga gleda nekdanji dolgoletni poslanec dr. Vinko Gorenak? Kaj pravi na sklice številnih izrednih sej in sprejemanja zakonov po nujnem ali skrajšanem postopku? Kaj bi bilo po njegovem mnenju potrebno za dvig ravni ugleda DZ?

Radio Ognjišče

infoinfopogovorpolitika

Informativni prispevki

VEČ ... |
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

VEČ ...|29. 1. 2026
Dr. Boštjan Marko Turk o političnem boju pred državnozborskimi volitvami

Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.

Helena Križnik

infopogovorpolitikavolitve v državni zbor

Informativni prispevki

VEČ ... |
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

info

Informativni prispevki

Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

VEČ ...|28. 1. 2026
Tomaž Merše: Koliko manj imamo v denarnicah?

Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

Informativni prispevki

Zbirnik odmevnih prispevkov iz naših informativnih oddaj.

Radio Ognjišče

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Srečanja

VEČ ... |
Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Paliativna oskrba

Za nami je referendum, na katerem smo zavrnili zakon, ki bi omogočil samomor s pomočjo. V veliki večini so bili proti zakonu prav zdravniki, ki so se na družabnih omrežjih preimenovali v zdravnike za paliativno oskrbo. Prav to je namreč eden od osrednjih izzivov, če želimo neozdravljivo bolnim resnično pomagati. V oddaji Srečanja smo gostili tri ugledne zdravnike iz Štajerske, ki so spregovorili o pomenu paliativne oskrbe, izobraževanju laikov na tem področju in odnosu naše družbe do bolezni in umiranja. Skupaj bomo iskali načine, kako postati bolj sočutna družba, v kateri se bo vsak počutil sprejetega.

Marjana Debevec

paliativaevtanazijasamomor s pomočjozdravnikisočutje

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Duhovna misel

VEČ ... |
Vsak kdor prosi, prejme

V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...

Vsak kdor prosi, prejme

V svetem Pismu beremo, naj bomo kot otroci in človek bi pomislil, da lahko kot otroci prosimo za - naši starosti - primerno igračko. Seveda nam je nebeška spletna trgovina ne preskrbi, in lahko se zgodi, da ...

Tadej Sadar

duhovnost

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Via positiva

VEČ ... |
Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Iztok Mrak: Če želimo kaj doseči, se moramo sprejeti

Februarja obeležujemo dan bolnikov, dan socialne pravičnosti in ob sklepu meseca dan redkih bolezni. K pogovoru smo povabili Iztoka Mraka, dipl. socialnega delavca, predsednika Socialne zbornice Slovenije, ki je vključen tudi v Društvo distrofikov Slovenije, in od rojstva živi z diagnozo redke živčno-mišične bolezni. Navdihuje s svojo zavzetostjo, radostjo in pogledom na življenje. 

Nataša Ličen

življenjezdravjeodnosipogovor

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev

Komentar Družina

VEČ ... |
Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič: Solze in upanje

Na pragu predvolilnega časa se nam je s filmom Exodus 1945: Naša kri zgodilo nekaj, kar kot balzam blaži napetosti in tke skupnostno oblačilo, v katero se lahko odenemo vsi.

Bogomir Štefanič

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče