Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
Ob 31. obletnici Radia Ognjišče smo se za prazničen Mozaik dneva pogovarjali z direktorjem radia, msgr. Francijem Trstenjakom, ki je v pogovoru spregovoril o duhovnem ozadju radijskega poslanstva, vlogi radia v sodobnem svetu, odnosu s poslušalci ter izzivih prihodnosti.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
V sklopu Tedna Karitas, ki letos poteka pod geslom Na poti upanja, bo drevi v celjski dvorani Golovec potekal tradicionalni, že 35. dobrodelni koncert Klic dobrote. Dogodek povezuje glasbenike, prostovoljce in podpornike Karitasa ter izpostavlja skrb za družine iz socialno šibkejših okolij. Opoldne pa so se na Slomškovi Ponikvi zbrali sodelavci in prostovoljci. Med sveto mašo jih je nagovoril predsednik Slovenske karitas, mariborski nadškof Alojzij Cvikl. V pridigi je poudaril, da blagri niso le moralni napotki, temveč življenjski program, ki ga je Jezus najprej živel sam. Spomnil je tudi na današnji rojstni dan bl. Alojzija Slomška leta 1800.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Na Ponikvi je ob srečanju prostovoljcev in sodelavcev župnijskih, škofijskih in nacionalne Karitas spregovoril generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Udeležencem se je zahvalil za leto predanega dela, pomoči ljudem v stiski ter za nešteto ur prostovoljstva, prijaznih besed, izdanih paketov in bližine, ki jo prostovoljci prinašajo v domove najranljivejših.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Papež Leon XIV. si je za svoje prvo apostolsko potovanje izbral Turčijo, kar ima po besedah predsednika Turške škofovske konference in izmirskega nadškofa p. Martina Kmetca globoko simbolno in pastoralno težo. Obisk, ki poteka v okviru svetega leta in ob obletnici oblikovanja Nicejske veroizpovedi, nosi tako ekumenski, zgodovinski kot tudi humanitarni pomen.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Na Slomškovi Ponikvi je ob dnevu Slovenske Karitas zbrane duhovnike, škofe, diakone ter sodelavce dobrodelnih ustanov nagovoril celjski škof Maksimilijan Matjaž. V nagovoru je povabil k hvaležnosti, krepitvi vere in skupnosti ter k pogumnemu pričevanju za življenje.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Politični komentator Miran Videtič je v pogovoru za Radio Ognjišče ocenil, da je izid nedeljskega referenduma »močan in jasen udarec« za vladajočo koalicijo in predvsem za stranki Gibanje Svoboda ter Levico, ki sta po njegovem mnenju »najbolj intenzivno vodili kampanjo«. Zato je po njegovem nerazumljivo, da skušata zdaj odgovornost prelagati na formalne predlagatelje zakona. »Narod ni več tako zaveden kot leta 2022. Ljudje prepoznajo, kdo nosi politično odgovornost,« pravi Videtič.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje je izid referenduma sprejel s hvaležnostjo. Rezultat je po njegovih besedah potrdil resnico o tem, da spoštujemo človekovo dostojanstvo, ter izbral pot varovanja življenja v vseh njegovih obdobjih in okoliščinah, vse do naravne smrti.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Informativni prispevki
Za zaščito življenja so se v skupni izjavi pred referendumom zavzele vse največje verske skupnosti na Slovenskem. Med njimi je bila tudi Islamska skupnost. Mufti Nevzet Porić upa, da smo z rezultatom referenduma slovenski družbi poslali sporočilo, da je življenje sveto in največja vrednota, ki jo kot dar prejmemo od Boga.
Kmetijska oddaja
Gostja Darinka Sebenik, urednica Glasa dežele, je predstavila tri zanimive zglede kmetijskega »zelenega prehoda« iz Belgije, ki tamkajšnjim kmetom prinašajo dohodek.
Moja zgodba
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Pogovor o
V Tednu Karitas smo v oddaji Pogovor o izpostavili pomembnost in prepoznavanje opolnomočenja ljudi v stiski, procesa, s katerim posameznik ali skupina pridobi moč, samozavest, znanje in sposobnosti, da lahko vpliva na svoje življenje, odločitve in okolje. Če iz besede »opolnomočenje« izluščimo dva zloga, PO in MOČ, lahko proces interpretiramo kot pot, po kateri se vračamo v center svoje moči. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič in Matej Pirnat s Škofijske karitas Celje sta izpostavila svojo lastno izkušnjo in načine, kako pri svojem delu v Slovenski karitas podpirajo ljudi v stiski in njihovo pot iskanja lastne moči.
Naš gost
Dan po praznovanju obletnice začetka oddajanja Radia Ognjišče iz ljubljanskega studia smo v oddajo Naš gost povabili enega prvih radijskih sodelavcev, Ivana Hudnika, ki je že takoj na začetku stopil v čevlje glasbenega urednika. Vprašali smo ga, kaj ga je pripeljalo do tja, pa tudi podrobneje o njegovi pestri glasbeni karieri, ki ga je popeljala na nekatere velike odre. Ivan pravi, da je glede radia in njegove prihodnosti optimist.
Duhovna misel
Učitelj je dal učencem za nalogo spis z naslovom: »Kateri predmet v hiši bi najrajši bil in zakaj?« Eden najbistrejših učencev v razredu je napisal ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Minute za Sveto pismo
V tokratnih Minutah za Sveto pismo smo slišali premišljevanje dr. Tanje Pate na temo: Vloga svetopisemskih zgodb v iskanju smisla pri soočanju z otrokovo boleznijo. Članek je objavljen v reviji Tretji dan.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Tajnik Misijonskega središča Slovenije je predstavil Adventni koledar Zgodbe upanja iz misijonov.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Yenifer Castillo Canela, ki se je pred približno petnajstimi leti iz Dominikanske republike preselila v Slovenijo. Takrat je kot 13 letnica prišla z mamo in mlajšo sestro, začetki tukaj pa za njo niso bili lahki, saj je na drugi strani oceana morala pustiti prijatelje in družino, kar je takrat težko sprejela. V oddaji je spregovorila o Dominikanski republiki in življenju v Sloveniji.