Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Kampanja, ki je pred nami bo ena najbolj surovih v zgodovini slovenske samostojnosti, je uvodoma dejal naš sogovornik in dodal, da ta poteka že vse od nastopa sedanje vlade: »Pa ne samo zaradi specifične zdravstvene situacije, ki je tako kot v Sloveniji tudi drugod ampak se je k temu rušenju pridružil tudi del javnosti za katerega prej ni veljalo, da se aktivno udeležuje. Pri tem predvsem mislim na neke predsednike, do danes smo jih poznali kot neodvisnih institucij, celo državnih, potem direktorjev državnih podjetij in upam si trditi, da tudi del sodstva in tožilstva.«
Videtiča ne preseneča, da se je Gibanje Svoboda umaknilo v ozadje, kar je primerjal s prihodom stranke Mira Cerarja v politiko. »In spomnite se, takrat je zgodbo gradil na etiki in morali, vendar sta bili že tisti povolilni ponedeljek morala in etika pozabljeni. Bojim se, da je ta zgodba, konkretno govorim o Gibanju Svoboda gospoda Goloba prav podobna. Namesto etike in morale se uporablja zeleno in trajnostno. Vendar bi ob tem rad opozoril, da mi danes, dva meseca pred volitvami o tej stranki, o tem gibanju ne vemo nič. Zame to zaenkrat ostaja fantomsko gibanje.«
Nenavadno se mu zdi, da nekateri že v naprej izključujejo sodelovanje s posameznimi strankami. Kot primer je navedel Novo Slovenijo: »Na koncu koncev imamo NSi, ki je v tem mandatu pokazala, da vendarle zmore. Ministri so opravili dobro delo in se mi zdi, da je vendarle pri tem pritisku na NSi šlo bolj za neko brutalno izsiljevanje«.
Splošno pa je o delu vlade dejal, da je bil ta mandat dober za ljudi in gospodarstvo oziroma za tiste, ki nekaj ustvarjajo. O temah, ki naj bi jih odpirali v kampanji pa dodaja: »Sam bi si želel, da se ta kampanja ne osredotoči na komuniste in fašiste. Tako jaz, kot vi in mislim, da tudi množica ljudi si želimo nekih drugih tem. Moja želja je, da bodo v ospredju teme digitalizacija, moderna infrastruktura, moderno šolstvo, če hočete zdravstvo, pošteno, če želite zaupanja vredno sodstvo, skrb za starostnike, vpliv države v mednarodnih združenjih in podobno.«
Informativni prispevki
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.
Informativni prispevki
Poslanci Gibanja Svoboda, SD in Levica so zakon o medijih podprli, saj da zakon ščiti neodvisnost medijev. Izpostavili so, da mora tudi država poskrbeti za stabilno financiranje medijev kot četrte veje oblasti. Opozicija medtem meni, da je zakon slab. V SDS in NSi so med neprimernimi določili izpostavili pristransko določanje državne pomoči ter širjenje pooblastil Agenciji za varstvo konkurence, ki bo pristojna za presojo medijske koncentracije. Spremembe so potrebne, a politika je ta zakon izrabila, da si utrdi svoj vpliv na medijsko krajino, pa je opozoril urednik spletnega portala Zanima.me Rok Čakš.
Informativni prispevki
Generalno sekretarko Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas smo vprašali, glede na to, da je kadra premalo, kako se bo sploh lahko izvajala dolgotrajna oskrba in kdaj lahko pričakujemo prve odločbe.
Informativni prispevki
Generalno sekretarko Socialne zbornice Slovenije Suzi Kvas smo vprašali, glede na to, da je kadra premalo, kako se bo sploh lahko izvajala dolgotrajna oskrba in kdaj lahko pričakujemo prve odločbe.
Informativni prispevki
Volivci lahko od danes oddajo podpis pod dve referendumski in dve zakonodajni pobudi. Pobudniki referenduma o urejanju trga dela in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo lahko 40.000 podpisov zbirali do 5. oktobra. Za slednjega podpise zbira koalicija Proti zastrupitvi bolnikov. Vsak bolnik ima pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja in bližine, ne pa da se ga sili v smrt z zastrupitvijo, poudarjajo v koaliciji. »Jaz mislim, da ljudje v teh zadnjih trenutkih, to pa govorim res samo iz lastnih izkušenj, potrebujejo samo to, da jim s pomočjo medicine odpravimo bolečino, da smo nekje v bližini, da jih držimo za roke, da se z njimi pogovarjamo in da imajo ti bolni občutek, da niso odveč,« je za naš radio pojasnila pobudnica referenduma skupaj z Alešem Primcem Milena Miklavčič.
Informativni prispevki
Volivci lahko od danes oddajo podpis pod dve referendumski in dve zakonodajni pobudi. Pobudniki referenduma o urejanju trga dela in o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bodo lahko 40.000 podpisov zbirali do 5. oktobra. Za slednjega podpise zbira koalicija Proti zastrupitvi bolnikov. Vsak bolnik ima pravico do zdravljenja, lajšanja bolečin, oskrbe, sočutja in bližine, ne pa da se ga sili v smrt z zastrupitvijo, poudarjajo v koaliciji. »Jaz mislim, da ljudje v teh zadnjih trenutkih, to pa govorim res samo iz lastnih izkušenj, potrebujejo samo to, da jim s pomočjo medicine odpravimo bolečino, da smo nekje v bližini, da jih držimo za roke, da se z njimi pogovarjamo in da imajo ti bolni občutek, da niso odveč,« je za naš radio pojasnila pobudnica referenduma skupaj z Alešem Primcem Milena Miklavčič.
Informativni prispevki
Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.
Informativni prispevki
Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.
Informativni prispevki
V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.
Informativni prispevki
V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.
Informativni prispevki
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je zaradi prevoza na proslavo v Beltince ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom soočila s kritikami. Tja je namreč iz Portoroža pripotovala s policijskim helikopterjem. Očitki so se nanašali predvsem na njeno predvolilno obljubo, da bo dajala zgled pri službenih poteh in pred vsako preverila ogljični odtis. Besedo je spet prelomila tudi aktualna vlada. Ob nastopu mandata je med drugim zagotavljala, kako bo pri vseh odločitvah upoštevala stroko, a z ravnanji dokazuje prav nasprotno. Zadnji primer je sporen nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki je začinil tako imenovano obdobje kislih kumaric. Za komentar smo poklicali urednika revije Slovenski čas Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je zaradi prevoza na proslavo v Beltince ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom soočila s kritikami. Tja je namreč iz Portoroža pripotovala s policijskim helikopterjem. Očitki so se nanašali predvsem na njeno predvolilno obljubo, da bo dajala zgled pri službenih poteh in pred vsako preverila ogljični odtis. Besedo je spet prelomila tudi aktualna vlada. Ob nastopu mandata je med drugim zagotavljala, kako bo pri vseh odločitvah upoštevala stroko, a z ravnanji dokazuje prav nasprotno. Zadnji primer je sporen nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki je začinil tako imenovano obdobje kislih kumaric. Za komentar smo poklicali urednika revije Slovenski čas Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Slovenijo je močno zaznamovala polpretekla zgodovina. Medtem ko mnogi dokumenti iz obdobja po drugi svetovni vojni ostajajo in po delčkih prihajajo v javnost, njegovi akterji odhajajo. Med tistimi, ki bi lahko povedali več ter tako pomagali, da bi bilo v naši državi zadoščeno resnici in dostojanstvu, je nedavno umrli Zdenko Roter. Da si njegova vloga v domačem družbenem in političnem prostoru zasluži kritično presojo, je opozoril raziskovalec arhivov in pisatelj Igor Omerza.
Informativni prispevki
Slovenijo je močno zaznamovala polpretekla zgodovina. Medtem ko mnogi dokumenti iz obdobja po drugi svetovni vojni ostajajo in po delčkih prihajajo v javnost, njegovi akterji odhajajo. Med tistimi, ki bi lahko povedali več ter tako pomagali, da bi bilo v naši državi zadoščeno resnici in dostojanstvu, je nedavno umrli Zdenko Roter. Da si njegova vloga v domačem družbenem in političnem prostoru zasluži kritično presojo, je opozoril raziskovalec arhivov in pisatelj Igor Omerza.
Informativni prispevki
S prvim septembrskim dnem se bodo v šolske klopi vrnili učenci in dijaki. Z mladimi pešci in kolesarji se bodo napolnile tudi ceste. Na njihovo varnost v prometu bo prihodnja dva tedna znova opozarjala nacionalna preventivna akcija. Vrsto dejavnosti je v sodelovanju z različnimi pristojnimi službami in partnerji pripravila Agencija za varnost prometa. Tja smo poklicali vodjo sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu dr. Sašo Kuhar.
Informativni prispevki
S prvim septembrskim dnem se bodo v šolske klopi vrnili učenci in dijaki. Z mladimi pešci in kolesarji se bodo napolnile tudi ceste. Na njihovo varnost v prometu bo prihodnja dva tedna znova opozarjala nacionalna preventivna akcija. Vrsto dejavnosti je v sodelovanju z različnimi pristojnimi službami in partnerji pripravila Agencija za varnost prometa. Tja smo poklicali vodjo sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu dr. Sašo Kuhar.
Sol in luč
Živimo v času individualizma in pravila radi razlagamo in prirejamo vsak po svoje: omejitev hitrosti je neumna, upoštevati tak ali drugačen red je nesmiselno in zastarelo. Menite, da bi vsi bolje živeli brez institucij, ki so same sebi namen? Verjetno imate v mnogih primerih prav, toda Jordan Peterson svari: »Lahkomiselno zaničevanje družbenih ustanov je lahko nevarno!« V oddaji Sol in luč smo prebrali nekaj odlomkov iz prvega poglavja njegove knjige z naslovom Onkraj reda - še 12 pravil za življenje, ki mu je dal naslov: »Ne omalovažujte nepremišljeno družbenih ustanov in ustvarjalnih dosežkov.«
Doživetja narave
Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.
Pogovor o
Ob začetku šolskega leta smo spregovorili o kadrovskih razmerah v šolstvu, spremenjenih pravilih za osnovne šole, tudi omejitvi uporabe pametnih naprav, pripravljenosti na izredne varnostne dogodke, pa tudi morebitnih spremembah na področju preverjanj znanj in ocenjevanja. Gost je bil minister za vzgojo in izobraževanje dr. Vinko Logaj. Drugi del oddaje pa smo namenili prav omejitvam na področju uporabe pametnih naprav v osnovnih šolah in vplivu novih tehnologij na mlade. O omenjenem je za naš radio spregovoril antropolog dr. Dan Podjed.
Duhovna misel
V župnijo je prišel nov župnik. Da bi jo čim bolje spoznal, se je odpravil po svoji novi župniji in ena njegovih prvih postaj je bila ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Radijski roman
Noseča Ana je obiskala hodžo. V novem nadaljevanju romana ste izvedeli, kako se je srečanje odvilo.
Ob radijskem ognjišču
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja …
0:01:05 EDVIN FLISER - TAM KJER SEM DOMA
0:04:20 ADAMO - CEST MA VIE
0:09:12 THE LES HUMPHRIES SINGERS - MAMA LOO
0:14:03 Orietta Berti - Tipitipitt
0:16:51 BERTA AMBROŽ - TIPITIPITI
0:19:25 THE REAL THING - You to Me Are Everything
0:23:32 MARJANA DERŽAJ - KO ZAIGRAJO BEGUINE-BEGUINE THE
0:27:10 Marko Novosel - Pivam serenadu
0:30:23 SIMON & GARFUNKEL - THE BOXER
0:35:47 Gu-Gu - Dnevi, ki prihajajo
0:39:37 Christian Anders - In Den Augen Der Anderen
0:42:01 PHIL COLLINS - ANOTHER DAY IN PARADISE
0:47:17 LIDIJA KODRIČ - SREČA JE
0:51:35 MAGAZIN - PUT PUTUJEM
0:54:53 TALKING HEADS - ROAD TO NOWHERE
0:59:38 TOMAŽ DOMICELJ - JAMAJKA
1:03:08 MERI CETINIĆ - MORE MORE
1:09:05 JOHN MILES - MUSIC
1:14:56 ALEKSANDER MEŽEK - PESNIKU
1:20:19 Zucchero - Miserere
1:25:35 12.NASPROTJE - DAJ MI MOČ
Via positiva
Tea Černigoj Pušnjak ima ustvarjalno življenje kljub hudi redki bolezni mišične distrofije, zaradi katere je že od otroštva na invalidskem vozičku. Je zelo dejavna na več področjih, sodeluje pri vodenju Združenja za redke bolezni ter ob zahtevni redni službi tudi na Društvu distrofikov. Z možem rada potujeta. Vsekakor je navdiha polna in dama, ki nam je v velik zgled.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.