Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.
Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.
Informativni prispevki
Prvi delovni teden v novem letu je na domačem političnem parketu zaznamoval podpis odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev. Predstavnike ljudstva v hram demokracije bomo, kot je že znano, izbirali 22. marca. Neuradno kampanjo spremljamo že nekaj časa, da je vse bolj vroča, pričajo tudi prehajanja med strankami. V ospredje v tem času prihaja tudi vprašanje vloge medijev. Za komentar smo poklicali urednika Slovenskega časa Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Prvi delovni teden v novem letu je na domačem političnem parketu zaznamoval podpis odloka o razpisu rednih državnozborskih volitev. Predstavnike ljudstva v hram demokracije bomo, kot je že znano, izbirali 22. marca. Neuradno kampanjo spremljamo že nekaj časa, da je vse bolj vroča, pričajo tudi prehajanja med strankami. V ospredje v tem času prihaja tudi vprašanje vloge medijev. Za komentar smo poklicali urednika Slovenskega časa Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Vsak nov letnik revije Ognjišče na uredništvu snujejo z veliko odgovornostjo. Tudi letos so pripravili nekaj novosti, s katerimi bodo mesečnik obogatili. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Več pa v pogovoru z urednikom revije Ognjišče Matejem Erjavcem.
Informativni prispevki
Vsak nov letnik revije Ognjišče na uredništvu snujejo z veliko odgovornostjo. Tudi letos so pripravili nekaj novosti, s katerimi bodo mesečnik obogatili. Najbrž ni treba poudarjati, da stare, nosilne rubrike ostajajo. Več pa v pogovoru z urednikom revije Ognjišče Matejem Erjavcem.
Informativni prispevki
Kaj je v ozadju odmevnega posredovanja ZDA v Venezueli? Kaj obeta tako pester začetek novega leta na mednarodnem parketu? Za nekaj pojasnil smo se obrnili na raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Kaj je v ozadju odmevnega posredovanja ZDA v Venezueli? Kaj obeta tako pester začetek novega leta na mednarodnem parketu? Za nekaj pojasnil smo se obrnili na raziskovalca na Univerzi v Cincinnatiju dr. Igorja Kovača.
Informativni prispevki
Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.
Informativni prispevki
Jubilejno sveto leto 2025, ki ga je razglasil pokojni papež Frančišek in z velikim zanosom nadaljeval papež Leon XIV, se bo sklenilo 6. januarja, na praznik svetih treh kraljev. Po besedah sestre Božene Kutnar narodne delegatke za sveto leto v Sloveniji, je bilo to leto »kot bogato pogrnjena praznična miza«, iz katere je bil vsak povabljen, da zajame po svojih zmožnostih.
Informativni prispevki
Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.
Informativni prispevki
Leto, ki se poslavlja, je bilo za slovenske podjetnike vse prej kot enostavno. Globalna negotovost, politični pretresi in domače regulativne ovire so marsikoga postavili pred resne izzive. A kljub temu številna slovenska podjetja dokazujejo, da znajo preživeti, rasti in ostati konkurenčna. O tem, kako leto ocenjujejo podjetniki, kaj jih žene naprej in zakaj so po njegovem mnenju podobni vrhunskim športnikom, smo se pogovarjali z Gregorjem Trebušakom iz Kluba slovenskih podjetnikov, ki slovensko podjetniško sceno pozna od blizu. Pred prazniki nam je povedal tudi, koliko je v podjetništvu prostora tudi za duhovnost. Pred mikrofon ga je povabil Rok Mihevc.
Informativni prispevki
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
Razkritja o nepremičninskih poslih v Ljubljani in okrepljena pozornost medijev ter organov pregona do ljubljanskega župana Zorana Jankovića v zadnjih dneh ustvarjajo vtis, da se je v Sloveniji končno »zbudila stroka« in da pravna država brez zadržkov posega tudi po najmočnejših. A urednik Slovenskega časa Martin Nahtigal opozarja, da gre pri takšnih interpretacijah bolj za iluzijo kot za resničen preobrat.
Informativni prispevki
V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.
Informativni prispevki
V Velenju so pohiteli s sanacijo spomenika jugoslovanskemu diktatorju Josipu Brozu Titu na osrednjem trgu, ki 35 let po odločitvi za samostojno in neodvisno Slovenijo še vedno nosi njegovo ime. V začetku letošnjega decembra je kip ostal brez glave. Policija je izsledila storilca, grozi mu večletna zaporna kazen. Šlo naj bi namreč za poškodovanje ali uničenje kulturne in zgodovinske dediščine, kar je kaznivo dejanje. A pravzaprav je sprožilo vprašanja, na katera bo prej ali slej treba odgovoriti. Pred mikrofon smo povabili zgodovinarja in publicista profesorja dr. Staneta Grando.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Informativni prispevki
Razmere na slovenskem trgu dela so letos ostale ugodne, brezposelnost se je zniževala, ob tem pa so se nadaljevale težave s pomanjkanjem kadrov. Podobna gibanja je pričakovati v naslednjem letu. Kakšne so potrebe, po katerih poklicih, kaj pomenijo spremembe zakona za občasno delo upokojencev, zakaj ne moremo več brez tujih delavcev in kateri izzivi so pri zaposlovanju mladih danes? Naš sogovornik je Uroš Kopavnik, vodja območne službe Kranj na Zavodu RS za zaposlovanje.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Sol in luč
Prebrali smo nekaj odlomkov iz knjige Phila Bosmansa o katerih je Ulrich Schütz zapisal, da so: “kot sončni žarki, ki lahko prinesejo luč v temo življenja.” Knjiga “Živi vsak dan, 365 vitaminov za srce,” je izšla pri založbi Ognjišče.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 07. januar 2026 ob 05-ih
Kmetijska oddaja
Ustavili smo se ob vprašanju, kako do večjega in predvsem stabilnega dohodka na EKO kmetijah. Slišali boste, kako na to odgovarja ekološki kmet Zvonko Pukšič, ki smo ga gostili v 17 epizodi Podkasta Rast. Z Ireno Orešnik pa smo se pogovarjali, zakaj hribovski in gorski kmetje zahtevajo razveljavitev razpisa.
Globine
Zadnja letošnja oddaja prinaša zaključek cikla Dialog z ateizmom. V desetih srečanjih sta se pred mikrofoni in kamerami srečevala jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rigač ter razpravljala o veri, smislu, trpljenju, prihodnosti in sodobni družbi. Naša želja je bila odpreti prostor za iskren in spoštljiv pogovor med teisti in ateisti. Zadnja oddaja povzema ključna spoznanja, ki jih je prinesel dialog, besedo pa je imelo tudi občinstvo, ki se je zbralo ob snemanju oddaje. Oddajo si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Dan po božiču, na god sv. Štefana, se kralju Venčeslavu utrne zanimiva, plemenita ideja. Mu bo uspelo potovati skozi snežni metež in presenetiti ubogega kmeta? Prisluhnite!
Adventna spodbuda
Še zadnjič smo odprli Adventni koledar Misijonskega središča Slovenje. Za božični dan je bila v njem zgodba, ki jo je napisalo dekle iz Albanije, poslala pa misijonarka s. Vida Gerkman.
Pogovor o
V oddaji smo osvetlili več vidikov dogajanja v Venezueli, kjer so posredovale ZDA in odpeljale predsednika Nicolasa Madura s soprogo. Obtožnica jima očita več kaznivih dejanj, povezanih z mamili, orožjem in terorizmom. Maduro se je izrekel za nedolžnega in spomnil, da je predsednik svoje države. Medtem je začasno na njegov položaj prisegla podpredsednica države.
Slovencem po svetu in domovini
V Čedadu je bil včeraj 62. Dan emigranta, največja prireditev slovenske manjšine iz Benečije, Rezije in Kanalske doline. Pripravljata jo Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodarska zveza. Mešani pevski zbor Rečan Aldo Klodič je obudil spomin na lani preminula duhovnika Marina Qualizzo ter Boža Zuanello. S predstavo Uon s pepela v režiji Alide Bevk pa so obeležili 50-letnico delovanja Beneškega gledališča. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je v nagovoru izrazil ponos do delovanja organizacij v Benečiji, ohranjanja jezika in kulture ter izrazil zadovoljstvo nad krepitvijo čezmejnega sodelovanja in novimi projekti, ki bodo še dodatno podprli razvoj tega območja. V imenu slovenskih organizacij je kulturna delavka Margherita Trusgnach poudarila pomen medsebojnega sodelovanja. Naglasila je, da mladi preteklost Benečije sprejemajo kot zgodovino, zaradi česar ne poznajo meja, ki so predvsem ostale v glavah starejših generacij.
Kulturni utrinki
Ena od legend slovenske popevke Elda Viler se po 60. letih pripravlja na slovo od koncertnih odrov. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo 14. februarja nastopila ob spremljavi Revijskega orkestra. V ljubljanski cerkvi sv. Trojice bo drevi ob 19.30 koncert Sakralnega abonmaja z naslovom Zven veličastja. Nastopil bo APZ France Prešeren iz Kranja skupaj z baročnim orkestrom Nova akademija.
Komentar Domovina.je
»V tem sojenju gre za boj med resnico in lažjo, med vrednotami življenja in smrti, za pravico do izražanja kritične misli, pa tudi pravico poznati Janeza Janšo ali pa kakšnega drugega Janeza, za pravico do vrednotnega in verskega prepričanja, celo obstoja in ne nazadnje za pravice in dostojanstvo katoličanov ter slovenske Cerkve. V tem sojenju gre za to, ali bo dovoljeno odkrito sovraštvo in napadi na kritike laži,» je v komentarju zapisala urednica Domovine Erika Ašič.