Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.
Ljubljana se je pred 200 leti za štiri mesece ponašala z naslovom glavno središče evropske politike. Gostila je kongres Svete alianse. Novim spoznanjem tega pomembnega dogajanja pri nas je bila posvečena mednarodna spletna konferenca Kongres po kongresu, ki je potekala 11. in 12. maja 2021 v organizaciji Slovenske matice, Avstrijskega kulturnega foruma v Ljubljani in Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pred začetkom konference smo pred mikrofon povabili enega od organizatorjev dr. Andreja Rahtena. Predstavil nam je okoliščine, ki so pripeljale do Ljubljanskega kongresa v letu 1821. Spregovoril o poteku kongresa in kdo je sodeloval na njem ter o rezultatih kongresa. Zanimalo nas je še, kaj je Ljubljana pridobila s kongresom in kako je Ljubljanski kongres odmeval v poznejšem evropskem političnem dogajanju in diplomaciji. Kot nam je povedal Rahten, je bil kongres največje diplomatsko srečanje na slovenskih tleh v naši zgodovini. »Bil je del širšega kongresnega dogajanja, ki ga je zasnoval v prvi vrsti avstrijski zunanji minister Klemens Metternich. Vendar je treba reči, da je prav Ljubljanski kongres leta 1921 eden tistih ključnih dogodkov, ki je postavil temelje nove mednarodne ureditve po dunajskem kongresu.« Rahten je spomnil, da se je takrat v Ljubljano za več mesecev: »preselila celotna lahko rečemo diplomatska in državniška smetana tistega časa in odločala o usodi mednarodne ureditve.« V sklopu jubileja je izšla pri Celovški Mohorjevi tudi znanstveno-kritična izdaja diplomatsko-zgodovinske študije Vladimirja Šenka Ljubljanski kongres 1821.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Kampanja pred marčevskimi parlamentarnimi volitvami v Sloveniji se še ni uradno začela, a je politični boj že na polnih obratih. Spremljamo vladno razdeljevanje bonbončkov, srečevanja strank z ljudmi na terenu, množice plakatov in intenzivno dogajanje na družbenih omrežjih, pa tudi prestope in afere. Strici iz ozadja ne mirujejo. Za komentar smo prosili profesorja, publicista in političnega analitika dr. Boštjana Marka Turka.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
Vlada Roberta Goloba je v eni prvih svojih potez razveljavila spremembe dohodnine prejšnje vlade, s čimer je povzročila, da nam je pri plači v denarnici ostalo manj denarja. Ampak to še zdaleč ni edina odločitev, ki nas je udarila po žepu. V društvu Družinska pobuda so se poglobili v številke in izračuni kažejo šokanten rezultat. Tanja Dominko je poklicala predsednika društva Družinska pobuda Tomaža Meršeta.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
V pogovoru z evropsko poslanko (ELS/SDS) Romano Tomc smo se dotaknili zaostrovanja odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, vprašanja enotnosti EU ter aktualnega dogajanja okoli trgovinskega sporazuma z državami Mercosurja, ki je v zadnjih tednih sprožil val protestov evropskih kmetov.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Le ZDA lahko branijo Grenlandijo, je danes na Svetovnem gospodarskem forumu v Davosu dejal ameriški predsednik Donald Trump. Pozval je k takojšnjim pogajanjem za pridobitev otoka in dejal, da za dosego tega cilja ne bo uporabil sile. V govoru v nabito polni dvorani je sicer predvsem hvalil svoje politike v drugem mandatu. Med uspehi je med drugim navedel nizko inflacijo v ZDA in rast, kakršne da še nobena država ni doživela. ZDA so gospodarski motor planeta in ko Amerika cveti, cveti cel svet, je dejal, medtem ko je za Evropo ocenil, da ne gre v pravo smer. Za komentar smo prosili raziskovalca na Fakulteti za družbena vede dr. Farisa Kočana.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
Z velikim ekumenskim delavcem Silvestrom Gaberščkom smo se pogovarjali o glavnih dogodkih v tednu ekumenske osmine, govorili pa smo tudi, kje so še možna sodelovanja. Med drugim je navedel, da blizu Trebnjega in v Halozah nastajata ženska samostana Srbske pravoslavne cerkve, nekaj je tudi pravoslavnih župnij. Pravi, da bi na teh lokalnih območjih poiskali sodelovanje naši katoliški duhovniki z njimi, da bi se recimo skupaj zavzemali tudi za lokalne probleme ali iskanja rešitev. Sodelovanje sicer na nek način že obstaja, a bi bilo lahko mnogo več. Potem je tu tudi vprašanje najemanja sakralnih prostorov s strani drugih Cerkva, ki jih pravoslavni želijo čimbolj urediti po svojih navadah, npr. z ikonami itd. A kot pravi Gaberšček: »Nič ni bilo doslej uničenega, nič odstranjenega, samo dodani so bili elementi, ki so premakljivi.« Zato bi po njegovih besedah morda lahko prišli do kakšne skupne rešitve tam, kjer katoliške cerkve praktično niso več v uporabi.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
V zadnjih tednih se Grenlandija vse pogosteje pojavlja v središču svetovne pozornosti. Zaradi podnebnih sprememb, strateške lege in naravnih bogastev se znova pojavljajo tudi geopolitične ambicije, zlasti iz smeri Združenih držav Amerike. A ob vseh analizah velikih sil pogosto ostaja preslišan glas ljudi, ki tam živijo. Kako te razmere doživljajo domačini in kako nanje gleda Cerkev? O tem smo se pogovarjali s p. Tomažem Majcnom, ki deluje v glavnem mestu Nuuk.
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Urednik pri Ognjišču Silvester Čuk, ki je umrl v sredo zvečer v izolski bolnišnici, bo pokopan v Kopru. Pogreb bo naslednji petek, 16. januarja. Od 10. ure naprej bo Silvester Čuk ležal v koprski stolnici, opoldne pa bo pogrebna sveta maša, ki jo bo ob somaševanju duhovnikov daroval zaslužni škof Jurij Bizjak. Po maši bodo telo rajnega položili v grob na koprskem pokopališču. Škof Bizjak je bil desetletja tesno povezan s Silvestrom Čukom. Prisluhnite, kaj je povedal o njem-
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Informativni prispevki
Na uredništvu in upravi Ognjišča pa je bil dolgoletni sopotnik Silvestra Čuka urednik Ognjišča Božo Rustja.
Duhovna misel
Bolj kot z besedami, je sveti Frančišek molil z zgledom in življenjem. Beraču je podaril plašč, prav tako revnemu vitezu. Vse, ki so se mu pridružili je klical bratje in jih spodbujal “Ljubite drug drugega, kot vas jaz ljubim.”
Pogovor o
Imamo pravico nastopati v javnosti? Ali svoboda izražanja velja tudi za kristjane? Kako odgovarjati, ko gre za temeljna vprašanja človekovega dostojanstva, družine, socialne pravičnosti... Kaj pomeni trditev, Cerkev ločena od države? Je odvzem statusa splošno koristne organizacije verskim skupnostim protiustaven? Zakaj vodstvo Cerkve lahko upravičeno spregovori o težavah v zdravstvu? Kaj lahko pove pred volitvami in kako naj se kristjani odločamo na njih? Na ta in še nekatera vprašanja je odgovarjal nadškof Anton Stres, dolgoletni predsednik Komisije pravičnost in mir.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. januar 2026 ob 05-ih
Beseda je zakon!
Tokrat nam bo prof. dr. Hotimir Tivadar med drugim predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri besedah Bog, božji in sveti.
Kmetijska oddaja
Zbrali smo odmeve na zadnje dogajanje okrog sprejetja trgovinskega sporazuma Mercosur. V osrednjem delu pa je bila naša gostja Polona Scheuba (Šojba), podpredsednica delovne skupine sadje in zelenjava pri Copa Cogeca. Pojasnila je, kako v tej organizaciji komentirajo omnibus paket za t.i. poenostavitev in krepitev varnosti hrane in krme.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o obisku naših škofov pri papežu, ki je med drugim 9. januarja kritiziral akcijo za dostopnost splava. V Davosu so mogočniki naznanili nov politični realizem, bližajo pa se volitve in vprašali smo se kako naj se vede kristjan v dnevih podivjane politične propagande?
Radijski roman
Pripovedovalka svoje zgodbe gleda svojo dramatično pot in se sprašuje, kje je Saša. Izvemo odgovor?
Ob radijskem ognjišču
0:01_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON
0:05_TEREZA KESOVIJA - NONO MOJ DOBRI NONO
0:09_PAUL AND PAULA - HEY PAULA
0:13_TATJANA GROS - ZATO SEM NORO TE LJUBILA
0:17_Riki Maiocchi - Ma l’amore no
0:20_TATJANA GROS - A LJUBEZEN NE(MA L’AMORE NO)
0:23_TATJANA GROS - DIOKLECIJAN
0:27_Roxette - Listen to your heart
0:41_MASSIMO SAVIC - STRANAC U NOČI
0:45_BELE VRANE - LETALOVLAK
0:48_Mireille Mathieu - Pardonne-moi ce caprice d’enfant
0:52_THE TRAVELING WILBURYS - HANDLE WITH CARE
0:56_Abba - Lay all your love on me
1:01_Marcel Amont - Dans le coeur de ma blonde
1:04_Krunoslav Kićo Slabinac - Zbog jedne divne crne žene
1:08_RAFKO IRGOLIČ - MOJ ČRNI KONJ
1:11_DIRE STRAITS - BROTHERS IN ARMS
1:16_PETER MEZE - VINCENT (Zvezdna noč)
1:20_Olivera Katarina - Plovi ladja Dunavom
1:24_F-R- David - Words
1:28_HELENA BLAGNE IN NACE JUNKAR - PRIJATELJA ZA VEDNO
Via positiva
Klemen Cezar je vse bolj uveljavljeni »repar«. Pred štirimi leti je na odru »Stične mladih« opozoril nase in navdušil. Tovrstno glasbo rad posluša že od rosno mladih let. Všeč mu je moč besedila v njej. Rad bi v letu ali dveh posnel album, in, doda, nastopil tudi na radijskem festivalu. Deluje v skupini Debu ptč. Tudi v lokostrelstvu je žel uspehe, dosegal priznanja in najboljše uvrstitve, dlje časa pa zdaj deluje tudi kot mednarodni sodnik na lokostrelskih tekmovanjih po svetu. Po poklicu je kemijski inženir, premore pa tudi osebno kemijo ali karizmo, ki jo na odru uspe predati občinstvu. Je katehet, v oddaji je spregovoril tudi o svojih izkušnjah na poti življenja, oziroma na poti vnovičnega srečanja z Bogom.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.