Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«.
Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.
Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«
Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«
Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«
Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//
Informativni prispevki
Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.
Informativni prispevki
Absentizem v Sloveniji je v porastu, kar izjemno negativno vpliva na gospodarstvo. Samo lani smo zaradi bolniških odsotnosti izgubili več kot 19 milijonov koledarskih dni. Kljub zagotovilom ministrstva za zdravje, da bo pristopilo k reševanju tega problema, do danes še ni nikakršne rešitve. Člani Upravnega odbora Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije zato zahtevajo, da se breme bolniškega nadomestila z delodajalca na ZZZS zniža s 30 na 20 dni, kot je bilo že v času prejšnje vlade. Delodajalci prav tako ostro nasprotujejo predlogu zakonske ureditve, ki bi delodajalcem preprečila možnost preventivnega preverjanja prisotnosti THC v krvi zaposlenih. O absentizmu se je s predsednikom OZS Blažem Cvarjem pogovarjal Jon Kanjir.
Informativni prispevki
V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.
Informativni prispevki
V parlamentarnem postopku je zakon o konoplji za omejeno osebno uporabo. Da med drugim odpira vrata številnim tveganjem za javno zdravje in varnost, opozarjajo v Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni in številnih podpornih organizacijah. Pozvali so k umiku predloga. Član omenjenega združenja je med drugim Inštitut za raziskave in razvoj Utrip. Poklicali smo direktorja Mateja Koširja.
Informativni prispevki
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je zaradi prevoza na proslavo v Beltince ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom soočila s kritikami. Tja je namreč iz Portoroža pripotovala s policijskim helikopterjem. Očitki so se nanašali predvsem na njeno predvolilno obljubo, da bo dajala zgled pri službenih poteh in pred vsako preverila ogljični odtis. Besedo je spet prelomila tudi aktualna vlada. Ob nastopu mandata je med drugim zagotavljala, kako bo pri vseh odločitvah upoštevala stroko, a z ravnanji dokazuje prav nasprotno. Zadnji primer je sporen nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki je začinil tako imenovano obdobje kislih kumaric. Za komentar smo poklicali urednika revije Slovenski čas Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Predsednica republike Nataša Pirc Musar se je zaradi prevoza na proslavo v Beltince ob dnevu združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom soočila s kritikami. Tja je namreč iz Portoroža pripotovala s policijskim helikopterjem. Očitki so se nanašali predvsem na njeno predvolilno obljubo, da bo dajala zgled pri službenih poteh in pred vsako preverila ogljični odtis. Besedo je spet prelomila tudi aktualna vlada. Ob nastopu mandata je med drugim zagotavljala, kako bo pri vseh odločitvah upoštevala stroko, a z ravnanji dokazuje prav nasprotno. Zadnji primer je sporen nakup helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, ki je začinil tako imenovano obdobje kislih kumaric. Za komentar smo poklicali urednika revije Slovenski čas Martina Nahtigala.
Informativni prispevki
Slovenijo je močno zaznamovala polpretekla zgodovina. Medtem ko mnogi dokumenti iz obdobja po drugi svetovni vojni ostajajo in po delčkih prihajajo v javnost, njegovi akterji odhajajo. Med tistimi, ki bi lahko povedali več ter tako pomagali, da bi bilo v naši državi zadoščeno resnici in dostojanstvu, je nedavno umrli Zdenko Roter. Da si njegova vloga v domačem družbenem in političnem prostoru zasluži kritično presojo, je opozoril raziskovalec arhivov in pisatelj Igor Omerza.
Informativni prispevki
Slovenijo je močno zaznamovala polpretekla zgodovina. Medtem ko mnogi dokumenti iz obdobja po drugi svetovni vojni ostajajo in po delčkih prihajajo v javnost, njegovi akterji odhajajo. Med tistimi, ki bi lahko povedali več ter tako pomagali, da bi bilo v naši državi zadoščeno resnici in dostojanstvu, je nedavno umrli Zdenko Roter. Da si njegova vloga v domačem družbenem in političnem prostoru zasluži kritično presojo, je opozoril raziskovalec arhivov in pisatelj Igor Omerza.
Informativni prispevki
S prvim septembrskim dnem se bodo v šolske klopi vrnili učenci in dijaki. Z mladimi pešci in kolesarji se bodo napolnile tudi ceste. Na njihovo varnost v prometu bo prihodnja dva tedna znova opozarjala nacionalna preventivna akcija. Vrsto dejavnosti je v sodelovanju z različnimi pristojnimi službami in partnerji pripravila Agencija za varnost prometa. Tja smo poklicali vodjo sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu dr. Sašo Kuhar.
Informativni prispevki
S prvim septembrskim dnem se bodo v šolske klopi vrnili učenci in dijaki. Z mladimi pešci in kolesarji se bodo napolnile tudi ceste. Na njihovo varnost v prometu bo prihodnja dva tedna znova opozarjala nacionalna preventivna akcija. Vrsto dejavnosti je v sodelovanju z različnimi pristojnimi službami in partnerji pripravila Agencija za varnost prometa. Tja smo poklicali vodjo sektorja za razvoj, preventivo in vzgojo v cestnem prometu dr. Sašo Kuhar.
Informativni prispevki
Pred 20. izvedbo Blejskega strateškega foruma smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Vprašali smo ga, kakšen je pomen te mednarodne konference na naših tleh, kakšen ugled je imela včasih in kakšnega ima danes ter kaj sporoča letošnja rdeča nit.
Informativni prispevki
Pred 20. izvedbo Blejskega strateškega foruma smo poklicali geopolitičnega analitika dr. Larisa Gaiserja. Vprašali smo ga, kakšen je pomen te mednarodne konference na naših tleh, kakšen ugled je imela včasih in kakšnega ima danes ter kaj sporoča letošnja rdeča nit.
Informativni prispevki
V pogovoru s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem smo se dotaknili aktualnih izzivov lokalne ravni, med njimi naraščanja stroškov občin in sodelovanja z vlado, tudi v luči pogajanj o povprečninah in izvajanja dolgotrajne oskrbe.
Informativni prispevki
V pogovoru s predsednikom Združenja občin Slovenije Robertom Smrdeljem smo se dotaknili aktualnih izzivov lokalne ravni, med njimi naraščanja stroškov občin in sodelovanja z vlado, tudi v luči pogajanj o povprečninah in izvajanja dolgotrajne oskrbe.
Informativni prispevki
V Župniji Kokrica so v okviru misijona odprli Misijonsko knjigobežnico, poseben prostor za izmenjavo knjig v starem vhodu cerkve. Police ponujajo številna dela in revije, obiskovalcem pa je na voljo tudi klečalnik za tiho molitev s pogledom v cerkev. Knjigobežnica združuje branje, skupnost in duhovno poglobitev ter vabi k sodelovanju pri prihajajočem misijonu z geslom »Pridi človek, čakam te.« O tem smo se pogovarjali s tajnico ŽPS-ja Ano Peklenik.
Informativni prispevki
V Župniji Kokrica so v okviru misijona odprli Misijonsko knjigobežnico, poseben prostor za izmenjavo knjig v starem vhodu cerkve. Police ponujajo številna dela in revije, obiskovalcem pa je na voljo tudi klečalnik za tiho molitev s pogledom v cerkev. Knjigobežnica združuje branje, skupnost in duhovno poglobitev ter vabi k sodelovanju pri prihajajočem misijonu z geslom »Pridi človek, čakam te.« O tem smo se pogovarjali s tajnico ŽPS-ja Ano Peklenik.
Duhovna misel
Dva beduinska mladeniča sta se sporekla in stepla. Sredi pretepa je eden od fantov izvlekel nož in zabodel drugega v prsi. V strahu in grozi je ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Sol in luč
»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.
Doživetja narave
Predstavili smo letošnje radijsko kolesarjenje Od Marije k Mariji - od prijatelja k prijatelju. Tokrat se radijska ekipa odpravlja v deželo Martina Krpana: od Ilirske Bistrice do Stične. Kje natančno bo tekla kolesarska pot, kakšni bodo vsebinski poudarki in kje postanki? V drugem delu se nam je oglasil alpinist Aleš Česen, ki je točno pred mesecem dni z avstrijskim soplezalcem stopil na vrh še neosvojenega šest tisočaka v Karakorumu.
Spoznanje več, predsodek manj
Gost oddaje Spoznanje več predsodek manj je bil p. Branko Cestnik. Z njim smo govorili o več temah, ki so zaznamovale to poletje. Najprej smo izpostavili tisoče otrok, ki so obiskovali oratorije na cerkvenih dvoriščih, kaj je nedvomno znamenje tihega zaupanja v vzgojno vlogo Cerkve. Ob tem smo se spomnili tudi 80-letnice konca 2. svetovne vojne in se vprašali, ali res ne znamo brez vojne v Evropi in v Sveti deželi?
Slovencem po svetu in domovini
Z ekumenskim bogoslužjem se danes opoldne začel 632. Pliberški jormak, eden največjih klasičnih sejmov na prostem na avstrijskem Koroškem. Na sedem hektarjev velikem župnijskem travniku v Pliberku bo do ponedeljka ponujalo svoje izdelke okoli 300 razstavljalcev. Za domače obrtnike je to po poročanju Slovenskega uredništva ORF iz Celovca pomemben gospodarski dejavnik, četudi za večino ni glavni vir dohodka, rezultati ponavadi pridejo pozneje. Za mestno občino Pliberški jormak vsekakor ni donosen, nasprotno, prinaša primanjkljaj zaradi visokih stroškov za infrastrukturo, elektriko in varnost. Ker stroškov z najemninami ne pokrivajo, se je pred dogodkom razvnela razprava o uvedbi vstopnine, ki pa jo je občinski svet že junija soglasno zavrnil, ker so bili mnenja, da mora Jormak ostati ljudsko slavje – kraj srečanja, zabave in razvedrila. Sejem je pomemben dogodek tudi za društva. Domače Slovensko prosvetno društvo Edinost ima že 50 let tam Svavejo uto, kjer bo tudi letos pester kulturni in družabni program. Organizatorji si ob ugodnem vremenu nadejajo do 140.000 obiskovalcev, tudi iz Slovenije.
Sobotni duhovni večer
V Sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali odlomke Božje besede, berili in evangelij, ki so izbrani za 22. nedeljo med letom. Sledil je duhovni nagovor, ki ga je pripravil škof Jurij Bizjak in molitev rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov novega šolskega in veroučnega leta. Mariji v čast smo zapeli lavretanske litanije in se z molitvijo izročili v njeno varstvo.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Naš gost
Naša gostja je bila nekdanja imago terapevtka Meta Tavčar. Poslušalci se je najbrž spomnijo iz oddaj Za življenje, v katerih sta bila s soprogom Rudijem redna gosta.
Za življenje
Tokrat smo z našim gostom spregovorili o vstopu v novo katehetsko, šolsko, študijsko leto, o naporih in vsem lepem v tem omenjenem času.