Informativni prispevki

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

VEČ ...|18. 5. 2021
Slovenska karitas v sodelovanju z RTV Slovenija opozarja na igro z migranti pred obzidjem Evrope

Balkanska migratntska pot ostaja ena od težav, ne zgolj Bosne in Hercegovine ter Hrvaške ampak tudi Slovenije in nasploh Evropske unije. To je bilo mogoče slišati na okrogli mizi, ki sta jo pripravila Slovenska karitas in Televizija Slovenija, ki bo nocoj ob 20.55 na prvem programu predvajala dokumentarni film z naslovom »Igra pred obzidjem Evrope«. 

Namen okrogle mize je bil spregovoriti o izzivih s katerimi se soočajo migranti predvsem na Balkanski migrantski poti, o tem kako se velikokrat znajdejo v nečloveških razmerah, brez dostopa do osnovnih dobrin in v nevarnosti za življenje. »Želimo sporočiti, da se pred obzidjem Evrope, v Bosni in Hercegovini pa tudi potem na poti čez Hrvaško do Slovenije dogaja ena velika tragedija, da ljudje živijo v nedostojnih življenjskih pogojih,« je povedala vodja mednarodne pomoči pri Slovenski karitas Jana Lampe.

Nekaj zgodb migrantov je v BiH in na Hrvaškem ujela v objektiv novinarka TV Slovenija Vanja Kovač. Iz njih je nastal dokumentarni film »Igra pred obzidjem Evrope«, ki si ga boste lahko ogledali drevi ob 20.55 na TV SLO 1. »Rada bi pokazala, kdo so ti migranti, ker mi jih vidimo kot neko včasih celo brezoblično maso, morda celo obupanih ljudi, obupancev. Želela sem, da ljudje prepoznajo v njih sočloveka.«

Evropski poslanec Klemen Grošelj je opozoril, da bi morala unija pri skupni azilni politiki storiti več in biti bolj enotna. S tem se je strinjal tudi predstavnik Amnesty International Slovenija Blaž Kovač: »Evropa kot celota se noče soočiti z realnostjo sodobnega sveta in pa z dejstvom, da so ti ljudje, zelo konkretno begunci v BIH obtičali pred zaprtimi vrati Evrope. Ne morejo ne naprej, ne nazaj.«

Da je do vprašanja migracij treba biti posebej občutljiv pa je dejal župnik v Štandrežu pri Gorici v Italiji Karlo Bolčina: »Povsod je prav, da te migrante sprejemamo in jim pomagamo, kolikor je v naši moči, ob tem pa morajo vse države urediti mednarodno zakonodajo glede sprejemanja, spremljanja beguncev in potem seveda tudi glede njihovega vključevanja v posamezne države in družbe.«

Slovenska karitas vabi k večji solidarnosti z migranti, ki živijo v nedostojnih pogojih v Bosni in Hercegovini. Sodelujejo s Caritas BiH, ki jim nudi pakete s hrano, obleke, higienske pripomočke in psihosocialno pomoč. Svoje darove lahko nakažete na poseben račun, ki so ga odprli za zbiranje teh sredstev: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, namen: Migranti BIH, sklic: SI00 625. AS//

Radio Ognjišče

infopolitikamigracijekaritasbih

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

VEČ ...|16. 4. 2021
Logar in Rupel o non-paperju o Zahodnem Balkanu

Vse od ponedeljka odmeva, da naj bi premier Janez Janša v Bruselj poslal dokument o ureditvi razmer na Zahodnem Balkanu. Spletni portal Necenzurirano je objavil neuradni t.i. non-paper o mejah na Zahodnem Balkanu. Kdo ga je spisal, ni razvidno, del vsebine pa naj bi po informacijah portala nastal v Budimpešti. Slovenski zunanji minister Anže Logar je sicer že pred tem v državnem zboru pojasnil, da gre zgolj za en tovrstni dokument. Že marca ga je pripravila Hrvaška, podpisalo pa ga je več držav članic, tudi Slovenija z željo, da bi Bosni in Hercegovina pridobili status kandidatke za članstvo v Evropski uniji. Za naš radio je dogajanje komentiral nekdanji zunanji minister Dimitrij Rupel, v prispevku pa boste slišali tudi, kako Daytonski mirovni sporazum, ki je razdelil Bosno in Hercegovino vidi škof v Banjaluki Franjo Komarica.

Alen Salihović

infobihzahodni balkanpolitika

Informativni prispevki

VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini

V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.
VEČ ...|20. 6. 2019
Svetovni dan beguncev v znamenju rekordnega števila migrantov v Bosni in Hercegovini
V Sloveniji in svetu obeležujemo svetovni dan beguncev, ki jih je po svetu rekordnih skoraj 71 milijonov. Visoki komisariat Združenih narodov za begunce poziva ljudi po svetu, naj iz solidarnosti v sklopu pobude milijarda milj do varnosti naredijo korak z begunci. Teh ima v zadnjih mesecih vse več tudi Bosna in Hercegovina. Do 19. junija je v to državo nezakonito vstopilo približno deset tisoč migrantov. Največ jih je v kampih, ki sprejmejo skupno do 3000 ljudi. V enem od njih blizu Sarajeva pomaga Dijana Muzička iz Karitas Bosne in Hercegovine. Za Radio Ognjišče je povedala, da cilj migrantov ni ne Bosna, ne Hrvaška, tudi Slovenija ne.

Alen Salihović

migracijekaritaspogovorbihinfopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Slovenska karitas močno prisotna v BiH

10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Informativni prispevki

Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.
VEČ ...|12. 5. 2019
Slovenska karitas močno prisotna v BiH
10. maja 2019 se je sklenil terenski obisk Slovenske karitas v Bosni in Hercegovini. Namen tega je bil s pomočjo zgodb ljudi, ki živijo v ranljivih situacijah na konkretnih projektih pokazati, kakšne so razmere v tej državi ter, zakaj jo zapušča toliko ljudi. Kot poroča sodelavec Alen Salihović, so jih seznanili s projektom Opolnomočenja žensk v B in H, ki ga Karitas izvaja ob podpori ministrstva za zunanje zadeve. Poleg tega so spoznali še projekt ozaveščanja o migracijah MIND, ki ga sofinancirata Evropska komisija in Ministrstvo za zunanje zadeve ter druge projekte v škofijskih Karitas Mostar, Banja Luka in Sarajevo. Slednji lokalnemu prebivalstvu pomagajo do dostojnejšega življenja, tudi ob pomoči Karitas iz Slovenije preko akcije Ne pozabimo.

Alen Salihović

karitasbihpomočženskerevščinaizobraževanjeinfo

Priporočamo
|
Aktualno

Komentar tedna

VEČ ...|3. 12. 2021
Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar: Trije velikani in trije totalitarizmi

Komentator se sprašuje kakšna je razlika med ljudmi, ki razumejo pomoč, da se zmanjša nevarnost epidemije, in tistimi, ki je ne. Odgovor je: pomanjkanje modrosti. Kaj pa je razlog, da so poslanci že petič zavrnili obsodbo totalitarnih režimov?

Lenart Rihar

komentarpolitikazgodovinakoronaviruspandemijaepidemija

Moja zgodba

VEČ ...|5. 12. 2021
Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Pričevanja o osamosvojitvi in demokratizaciji - Igor Podbrežnik

V oddaji Moja zgodba smo objavili pričevanje Igorja Podbrežnika iz nacionalne spletne zbirke spominskih izjav o demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije, ki jo je pripravil Muzej novejše zgodovine Slovenije. Oddaja je sodila v sklop letošnjega praznovanja 30 letnice samostojnosti.

Igor Podbrežnik, rojen 25. avgusta 1957. Žena Breda, otroci Luka, Lucija, Lenart, sedem vnukov. Živi v Kamniku. Univerzitetno diplomirani inženir strojništva, magister poslovnih znanosti. Zaposlen je bil na vodilnih funkcijah več podjetjih, danes je direktor Knjižnice Medvode. Posveča se izboljšanju kakovosti storitev v knjižničarstvu.

Bil je med ustanovnimi člani prve slovenske demokratične stranke Socialdemokratske zveze Slovenije leta 1989 in vodil njen odbor v Kamniku do leta 2002. K zmagi na volitvah je vodil Demokratično opozicijo Slovenije na Kamniškem. Od 1990 - 1994 je bil podpredsednik Skupščine občine Kamnik, od 1995 - 1998 predsednik Občinskega sveta Občine Kamnik. Uredil je več knjig, omenimo Demos na Kamniškem in bil sourednik knjige Demos na Domžalskem. Je tudi častni član Društva Demos na Kamniškem.



 

Jože Bartolj

spominpolitikaIgor Podbrežnik

Pogovor o

VEČ ...|1. 12. 2021
Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Jedrska energija in obnovljivi viri

S čim in kako neobnovljive vire, kot so fosilni, nadomeščati z nizko-ogljičnimi? Kakšno vlogo pri zniževanju ogljikovih izpustov in zadoščanju naraščajočih potreb po električni energiji igrajo obnovljivi viri in jedrska energija v Sloveniji? O tem sta spregovorila vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan in vodja raziskovalnega reaktorja Triga na Brinju pri Ljubljani dr. Luka Snoj ter strokovni sodelavec za energijo in podnebje pri društvu za sonaraven razvoj Focus dr. Tomislav Tkalec.

Petra Stopar

življenjeenergijaokoljeobnovljivi virijedrska energija

Svetovalnica

VEČ ...|7. 12. 2021
Kako lahko starši otrokom pomagajo pri odločitvi za nadaljevanje šolanja?

V tokratni oddaji smo spregovorili o tem, kako smo lahko starši podpora otroku pri njegovem odločanju za nadaljevanje šolanja. Za letošnje devetošolce so prihodnji meseci odločilni, februarski informativni dnevi bodo sicer dali kakšno dodatno informacijo, a če šolarji tja pridejo brez konkretnih vprašanj in predstave o tem, kaj želijo, jim ne bodo pomagali. Starši smo torej pomemben faktor pri odločanju, predvsem pa je pomembno, da otroka dobro poznamo, njegove močne in šibke točke. Gostili smo karierno svetovalko Nado Zupančič.

Kako lahko starši otrokom pomagajo pri odločitvi za nadaljevanje šolanja?

V tokratni oddaji smo spregovorili o tem, kako smo lahko starši podpora otroku pri njegovem odločanju za nadaljevanje šolanja. Za letošnje devetošolce so prihodnji meseci odločilni, februarski informativni dnevi bodo sicer dali kakšno dodatno informacijo, a če šolarji tja pridejo brez konkretnih vprašanj in predstave o tem, kaj želijo, jim ne bodo pomagali. Starši smo torej pomemben faktor pri odločanju, predvsem pa je pomembno, da otroka dobro poznamo, njegove močne in šibke točke. Gostili smo karierno svetovalko Nado Zupančič.

Tanja Dominko

svetovanjeizobraževanješola

Naš gost

VEČ ...|4. 12. 2021
Marko Sušnik

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost Marko Sušnik. Pobudnika pri izdaji knjige Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, smo gostili prav blizu godu priljubljenega svetnika – sv. Miklavža. Marko Sušnik je iskriv sogovornik, s številnimi talenti in zanimanji, ki mu je kulturna dediščina zelo blizu. Rad ima glasbo in zborovsko petje. O sebi pravi, da je muzikant – zabavljač. Zborovski pevec je že 50 let. Začel je v Sori v moškem in mešanem zboru, v času študija je bil član APZ Tone Tomšič, sedaj pa dolgoletni član Lovskega pevskega zbora Medvode. Igral je v ansamblu Katarina in Bitenc. Pa se tu seznam njegovih zanimanj in delovanja še ne konča: ključar, ljubiteljsko se ukvarja tudi z gledališčem, leto dni je bil sodelavec TV Medvode, sodeluje v TD Goričane Vaše. V pisan mozaik njegovega delovanja sodijo tudi pogrebni nagovori; v 12 letih jih je sestavil in prebral preko 2.400.

Marko Sušnik

V sobotnem popoldnevu je bil naš gost Marko Sušnik. Pobudnika pri izdaji knjige Zlata tradicija miklavževanja v Goričanah, smo gostili prav blizu godu priljubljenega svetnika – sv. Miklavža. Marko Sušnik je iskriv sogovornik, s številnimi talenti in zanimanji, ki mu je kulturna dediščina zelo blizu. Rad ima glasbo in zborovsko petje. O sebi pravi, da je muzikant – zabavljač. Zborovski pevec je že 50 let. Začel je v Sori v moškem in mešanem zboru, v času študija je bil član APZ Tone Tomšič, sedaj pa dolgoletni član Lovskega pevskega zbora Medvode. Igral je v ansamblu Katarina in Bitenc. Pa se tu seznam njegovih zanimanj in delovanja še ne konča: ključar, ljubiteljsko se ukvarja tudi z gledališčem, leto dni je bil sodelavec TV Medvode, sodeluje v TD Goričane Vaše. V pisan mozaik njegovega delovanja sodijo tudi pogrebni nagovori; v 12 letih jih je sestavil in prebral preko 2.400.

Damijana Medved

življenjezborovsko petjeAnsambel BitencAnsambel Katarinasv. Miklavž

Zgodbe za otroke

VEČ ...|7. 12. 2021
V trnovem gozdu

V basnih ste gotovo že slišali o trmastem osličku, kajne? No, nov del adventne priprave s knjigo Zvezdica v svetilki sicer ni basen, pa vseeno ima skoraj glavno vlogo uhljati sivček. Slišali boste kako je Marija poskrbela zanj.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

V trnovem gozdu

V basnih ste gotovo že slišali o trmastem osličku, kajne? No, nov del adventne priprave s knjigo Zvezdica v svetilki sicer ni basen, pa vseeno ima skoraj glavno vlogo uhljati sivček. Slišali boste kako je Marija poskrbela zanj.

Zgodbe lahko poslušate tudi na YouTubu.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljiceadventslovenskaslovenske

Spominjamo se

VEČ ...|8. 12. 2021
Spominjamo se dne 8. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 8. 12.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|8. 12. 2021
Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Kako do povračila dohodka zaradi karantene?

Vsi samozaposleni, družbeniki in kmetje so v primeru karantene ali zaradi obveznosti varstva otrok zaradi odrejene karantene, upravičeni do delno povrnjenega izgubljenega dohodka. Povračilo se glede na trajanje karantene giblje od 250 do 750 evrov in je mogoče tudi za obdobje od julija do konca letošnjega leta. Več lahko preberete tukaj!

Robert Božič

naravakmetijstvokarantenapovračilo

Duhovna misel

VEČ ...|8. 12. 2021
Božja dekla

Oh, Marija, kako lepo je obhajati tvoj praznik v teh …

Božja dekla

Oh, Marija, kako lepo je obhajati tvoj praznik v teh …

Martin Zlobko

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|8. 12. 2021
Častitljivi del dne 8. 12.

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Častitljivi del dne 8. 12.

Molitev je vodil jezuit Miran Žvanut.

Radio Ognjišče