Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

info politika pogovor zdravstvo

13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

VEČ ...|13. 5. 2021
Nas s prvim julijem zaradi diskriminatornega zakona, ki je bil sprejet v času ministrice Milojke Kolar Celarc čaka zapiranje ambulant?

S koncem junija bo začel veljati zakon, zaradi katerega bodo morale številne ambulante, zlasti izven velikih mest, zapreti svoja vrata, ogroženih pa je celo nekaj bolnišničnih dejavnosti. To se bo zgodilo zaradi zakona, sprejetega v času ministrice Milojke Kolar Celarc, ki od zdravnikov ter zobozdravnikov po pridobitvi licence zahteva od tri do pet let dodatnih delovnih izkušenj, preden lahko prevzamejo administrativno vodenje zdravstvene dejavnosti na svojem področju. Nikjer v Evropi in nikjer na svetu nimajo takšne ureditve, so ob tem zapisali Mladi zdravniki. Več o tem nam je v pogovoru povedala njihova predstavnica, zobozdravnica Nadia Ternifi. 

Radio Ognjišče

infopolitikapogovorzdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

info družba politika pogovor

Informativni prispevki

Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

VEČ ...|17. 10. 2025
Glavni analitik na GZS Bojan Ivanc

Slovensko gospodarstvo se ohlaja. Število delovno aktivnih se zmanjšuje, na GZS pa vlado zaradi zaostrenih okoliščin vnovič pozivajo k aktivaciji sheme skrajšanega delovnega časa. Čeprav se razmere slabšajo tudi v trgovinskih partnericah naše države, je prihodnje leto v Sloveniji spet pričakovati približno dve odstotno gospodarsko rast. O omenjenem je za naš radio spregovoril glavni analitik na GZS Bojan Ivanc.

Andrej Šinko

info družba politika pogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2025
Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

info politika Ukrajina

Informativni prispevki

Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

VEČ ...|13. 10. 2025
Poslanec Žakelj o zasedanju parlamentarcev iz članic zveze NATO v Sloveniji

Parlamentarna skupščina zveze NATO je končala zasedanje, ki se je tokrat odvijalo v Sloveniji. Po besedah vodje slovenske delegacije Janeza Žaklja parlamentarci iz 46 držav članic iz Slovenije odhajajo zadovoljni in navdušeni nad njenimi lepotami, sama vsebina zasedanja pa se je dotikala zlasti varnostnih izzivov.

Radio Ognjišče

info politika Ukrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|13. 10. 2025
Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

info

Informativni prispevki

Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

VEČ ...|13. 10. 2025
Janez Žakelj o zasedanju Nata v Sloveniji

V luči še vedno trajajoče vojne v Ukrajini pa se je izteklo letno zasedanje Parlamentarne skupščine zveze NATO. Gostiteljica je bila Slovenija, ki je tako zasedanje prvič gostila leta 2005. 20 let pozneje se zavezništvo sooča z novimi varnostnimi izzivi, več kot 300 predstavnikov 46 držav članic se je zato v razpravi osredotočilo predvsem na enotnost zavezništva v času vse večjih napetosti. Tanja Dominko je poklicala vodjo slovenske delegacije Janeza Žaklja. 

Tanja Dominko

info

Informativni prispevki

VEČ ...|9. 10. 2025
Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

info pogovor politika info

Informativni prispevki

Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

VEČ ...|9. 10. 2025
Zdravko Počivalšek o ovrženi ovadbi

Specializirano državno tožilstvo je zavrglo ovadbo zoper nekdanjega gospodarskega ministra Zdravka Počivalška zaradi posla z ventilatorji v času epidemije covida. 

Radio Ognjišče

info pogovor politika info

Informativni prispevki

VEČ ...|7. 10. 2025
Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

info pogovor politika

Informativni prispevki

Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

VEČ ...|7. 10. 2025
Peter Merše o sodni preiskavi proti Robertu Golobu in političnih posledicah

Sodna preiskava lahko poteka več let ali pa se z določenim namenom hitro konča. Vsekakor ne moremo mimo dejstva, da do takšnih postopkov zadnja leta prihaja v času pred volitvami. »Če je tukaj res v ozadju kakšen drug interes, lahko to pomeni, da imajo določene strukture v ozadju interes, da se omeji domet Roberta Goloba, torej da ne bi še en mandat tako premočno zmagal, kot se je to zgodilo leta 2022 in posledično tako zelo samopašno vladal, kot je to počel ta mandat, lahko pa ga tudi po svoje tik pred zdajci opravičijo in na ta način ustvarijo vtis čistosti, brezmadežnosti, kar bi omogočilo recimo koalicijsko sodelovanje s kakšnimi bolj izbirčnimi morebitnimi koalicijskimi partnerji,« pravi Merše.

Radio Ognjišče

info pogovor politika

Informativni prispevki

VEČ ...|6. 10. 2025
Spominska slovesnost v Teharjah

V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.

Spominska slovesnost v Teharjah

V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.

info družba pogovor politika spomin

Informativni prispevki

Spominska slovesnost v Teharjah

V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.

VEČ ...|6. 10. 2025
Spominska slovesnost v Teharjah

V cerkvi sv. Martina na Teharjah je bila v nedeljo, 5. 10. sveta maša in slovesnost ob 80. obletnici taborišča za vrnjene domobrance in civilne begunce. Sveto mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, nagovor na slovesnosti pa je pripravila podpredsednica Nove Slovenske zaveze Helena Jaklitsch. Poudarila je, da je na tem kraju zlo zadihalo s polnimi pljuči in si dalo duška. Dogodka se je udeležil tudi predsednik Nove Slovenije Jernej Vrtovec, ki je za naš radio poudaril, da brez priznanja teh žrtev ne more priti do sprave v slovenskem narodu.

Radio Ognjišče

info družba pogovor politika spomin

Informativni prispevki

VEČ ...|3. 10. 2025
Pohod za življenje v Ljubljani

V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo umirajoče, pa tudi pričevanja na temo vrednosti vsakega življenja. Voditeljica Urša Cankar Soares nas že ob 9.00 vabi k sveti maši k frančiškanom na Tromostovju, saj gre v prizadevanjih za življenje predvsem za duhovni boj. Na programu obetajo veliko pesmi, veselja, pa tudi pričevanj. 

Pohod za življenje v Ljubljani

V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo umirajoče, pa tudi pričevanja na temo vrednosti vsakega življenja. Voditeljica Urša Cankar Soares nas že ob 9.00 vabi k sveti maši k frančiškanom na Tromostovju, saj gre v prizadevanjih za življenje predvsem za duhovni boj. Na programu obetajo veliko pesmi, veselja, pa tudi pričevanj. 

info duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor vzgoja zdravstvo

Informativni prispevki

Pohod za življenje v Ljubljani

V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo umirajoče, pa tudi pričevanja na temo vrednosti vsakega življenja. Voditeljica Urša Cankar Soares nas že ob 9.00 vabi k sveti maši k frančiškanom na Tromostovju, saj gre v prizadevanjih za življenje predvsem za duhovni boj. Na programu obetajo veliko pesmi, veselja, pa tudi pričevanj. 

VEČ ...|3. 10. 2025
Pohod za življenje v Ljubljani

V Ljubljani bo jutri dopoldne že tradicionalni vseslovenski Pohod za življenje, namenjen celotnim družinam in ljudem vseh generacij. V programu bomo lahko slišali pričevanja ljudi, ki spremljajo umirajoče, pa tudi pričevanja na temo vrednosti vsakega življenja. Voditeljica Urša Cankar Soares nas že ob 9.00 vabi k sveti maši k frančiškanom na Tromostovju, saj gre v prizadevanjih za življenje predvsem za duhovni boj. Na programu obetajo veliko pesmi, veselja, pa tudi pričevanj. 

Radio Ognjišče

info duhovnost družba izobraževanje mladi odnosi otroci pogovor vzgoja zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2025
O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

info pogovor mednarodna politika varnost

Informativni prispevki

O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

VEČ ...|2. 10. 2025
O incidentih z droni z obramboslovko dr. Jeleno Juvan

Več držav na vzhodu in severu stare celine je v zadnjih tednih zabeležilo vdore dronov in bojnih letal v svoje zračne prostore. Za njimi naj bi domnevno stala Rusija, Moskva je obtožbe vsakokrat zanikala. Postavlja se vprašanje, kako varna je Evropa ob takšnih incidentih in kako naj se nanje odzove. Poklicali smo obramboslovko z ljubljanske fakultete za družbene vede, dr. Jeleno Juvan.

Helena Križnik

info pogovor mednarodna politika varnost

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|16. 10. 2025
Za rojake več sredstev iz proračuna

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Za rojake več sredstev iz proračuna

Državna proračuna za prihodnji dve leti predvidevata občutno povečanje sredstev za rojake v sosednjih državah in izseljenstvu. S tem se je danes seznanila pristojna komisija državnega zbora. Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon je povedal, da je za prihodnje leto predvidenih 12,8 milijona, za leto 2027 pa okrog 13,4 milijona evrov. Te številke je označil za spodbudne in razveseljive. Ob tem je izrazil zadovoljstvo, ker so uspeli sredstva zagotoviti tudi pri drugih resorjih in iz drugih virov. Še posebej je omenil sodelovanje na področju gospodarstva, športa in kulture. Minister se je strinjal s pobudama predsednice komisije Suzane Lep Šimenko (SDS) in poslanca Franca Medica (NSi), da bi v prihodnje še povečali sredstva, namenjena za delovanje Slovencev po svetu. Pri tem je bilo govora tudi o financiranju poslovnih subjektov in društev prek javne agencije Spirit Slovenija.

Matjaž Merljak

družbarojaki

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Za življenje

VEČ ...|11. 10. 2025
Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Alenka Rebula: Prijaznost se rodi spontano, če smo z njo nahranjeni

Ob Tednu otroka, tudi Tednu za življenje ter ob Svetovnem dnevu duševnega zdravja, smo z Alenko Rebula govorili o prijaznosti. Besedi prosim in hvala sta vpeti v geslo Tedna otroka. Prijaznost se rodi, če smo z njo nahranjeni. Podhranjenost v odnosih je zelo razširjena, pravi Alenka. Med nami bo več prijaznosti, če bo ta podprta v družbi. Zaradi preobremenjenosti s sodobnimi tehnologijami, zmanjka časa, prostora ter energije, za pristno medčloveško komunikacijo. Naučimo se lahko bontona, prijaznosti se učimo, ko smo je deležni. Gre za pretok. Ko dobivamo, znamo tudi dajati, vračati.

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostodnosipogovor

Sol in luč

VEČ ...|14. 10. 2025
Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Predstavljamo knjigo Založbe Ognjišče: Andrea in Max Lucado, Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog.

Veliko mladih si vprašanja, kako premagati zaskrbljenost, nikoli ne zastavi in zato nanj tudi ne najde odgovora. Prepričani so, da je zaskrbljenost pač sestavni del našega življenja, kar deloma drži. A čeprav so skrbi del življenja, ne smemo dovoliti, da bi se nas zaradi njih polastila tesnoba in nas ohromila. Dobra novica je, da se lahko naučimo zaskrbljenost obvladovati, preden ona obvlada nas. Tako pravita avtorja knjige Max in Andrea Lucado, ki sta jo naslovila »Povej svojim skrbem, kako velik je tvoj Bog«. Knjiga je izšla pri Založbi Ognjišče, nekaj odlomkov pa smo prebrali v tokratni oddaji Sol in luč.

Tadej Sadar

Program zadnjega tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. oktober 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. oktober 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Kulturni utrinki

VEČ ...|17. 10. 2025
Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Mednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Mariborska Dvorana Union bo ta konec tedna spet postala prizorišče znamenitega Mednarodnega zborovskega tekmovanja Gallus – Maribor, ki slovi kot eno najzahtevnejših. Od petka do nedelje se bo predstavilo osem zborov in letošnji zmagovalec se bo leto pozneje uvrstil na tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope.

Jože Bartolj

kulturaglasbaMednarodno zborovsko tekmovanja Gallus – Maribor

Komentar tedna

VEČ ...|17. 10. 2025
Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Kam se je izgubil Hrovatin?

Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.

Alenka Puhar

komentar

Spominjamo se

VEČ ...|17. 10. 2025
Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 17. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|17. 10. 2025
Chilli con carne

Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani. 

Chilli con carne

Preizkušen recept nam je poslala poslušalka Mateja. Z Za 4 osebe potrebujemo: 2 čebuli, 4 stroki česna, olje, 500 g mletega govejega podplečja, 2 žlički rdeče paprike v prahu, 250 g pelatov, 1 žlička sladkorja, origano, 100 g rdeče paprike, 100 g zelene paprike ,2 zelena čilija (približno 50g), 1 žlička temne čokolade v prahu, 2 lovorjeva lista, 1 l vode, sol, 120 g koruze, 230 g rdečega fižola iz pločevinke, 1/2 žličke kumine v prahu, 1 žlica svežega sesekljanega peteršilja, poper, čili v prahu. Priprava: Na olju prepražimo sesekljano čebulo in sesekljan česen. Ko čebula postekleni, dodamo mleto meso. Pražimo in mešamo tako dolgo, da se meso razpusti in nekoliko porjavi. Potresemo z mleto sladko papriko, premešamo in pražimo še kakšno minuto. Nato dodamo pelate, žličko sladkorja, origano, kumino v prahu, sesekljano rdečo in zeleno papriko, sesekljan čili, ki smo mu odstranili semena, čokolado v prahu in lovorjeva lista. Prilijemo 1 l vode, solimo po okusu in pokrijemo posodo. Po 40 minutah kuhanja na nizki temperaturi primešamo koruzo in fižol. Znova pokrijemo posodo in kuhamo še 10 minut. Ko je jed kuhana, vmešamo sesekljan peteršilj in dodamo mleti poper. Če imamo radi pikantne jedi, dodamo mleti čili. Oglasila se je še poslušalka Barbka, ki pa to jed pripravlja tako, da iz mletega mesa oblikuje kroglice v velikosti lešnika, doda še jajce, drobtine, sesekljano čebulo in strt česen ter pikantno začini. Te kroglice na olju opečemo z vseh strani. 

Matjaž Merljak

kuhajmo