Ni meje za dobre ideje
Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.
Ni meje za dobre ideje
Maja Ambrož in Robert Štaba sta ob kampanji »Nobena pot ni prekratka« skozi svojo izkušnjo spodbudila k sodelovanju za širše dobro v različnih projektih tudi ostala podjetja, društva, posameznike in skupnosti. Če je volja, skupaj zmoremo veliko.
Ni meje za dobre ideje
Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.
Ni meje za dobre ideje
Na sejmu AGRA je Javna agencija SPIRIT Slovenija na skupni razstavni prostor Ministrstva za gospodarstvo, delo in šport povabila šest inovativnih slovenskih mikro, malih in srednje velikih podjetij. Med inovativnimi rešitvami slovenskih podjetij so bile: Solnera Grow d.o.o. z rešitvijo Solnera One, pametnim hidroponskim stolpom za gojenje zelenjave in zelišč v notranjih prostorih, PRIOT d.o.o. z Objavnikom, digitalno rešitvijo za spremljanje prodaje kmetijskih zemljišč, Destilarna SVAROG, Bojana Lunežnika s.p., s KIRARjem, destilatom iz medu, KUM-PLAST d.o.o. s cvetlično-zelenjavnimi stolpi za vertikalno gojenje rastlin, Onitex Automation d.o.o. z Mini linijo T300, kompaktno modularno linijo za avtomatizirano polnjenje, zapiranje in etiketiranje, AionEye d.o.o. z AgriPalom, avtonomno robotsko platformo za transport bremen na kmetijah.
Ni meje za dobre ideje
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.
Ni meje za dobre ideje
Na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko se je odvil že 27. Poletni tabor inovativnih tehnologij. Približno sto osnovnošolcev in srednješolcev se je udeležilo ene od desetih delavnic z različnih področij elektrotehnike in multimedije, na katerih so med drugim sestavljali električno kolo, izdelovali bluetooth zvočnik in preprost generator električne energije ter programirali robote. S pomočjo mentorjev so mladi na zabaven in sproščen način odkrivali, kako zanimiv in uporaben je svet sodobnih tehnologij ter spoznavali široke poklicne možnosti, ki jih ponuja elektrotehnika.
Ni meje za dobre ideje
Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.
Ni meje za dobre ideje
Nik Gorišek z Založbe Salve je opisal širino njihovega dela, saj v tiskarni tiskajo vse več tudi individualnih gradiv.
Ni meje za dobre ideje
Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.
Ni meje za dobre ideje
Raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine so se srečali na Bledu, na konferenci »Chemistry for Cultural Heritage«, v sklopu katere so preko delavnic in razprav predstavljali metode za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Pogovarjali smo se z doc. dr. Jasno Malešič.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.
Ni meje za dobre ideje
Dr. Matija Strlič je profesor znanosti o dediščini in profesor analitske kemije. V zadnjih 20 letih je sodeloval pri več kot 35-tih raziskovalnih projektih in programih. Sodeloval je v skupni programski pobudi Kulturna dediščina in globalne spremembe. Vključen je v razvoj Evropske raziskovalne infrastrukture za znanost o dediščini. Z njim smo se pogovarjali na mednarodni konferenci na Bledu, kjer so se zbrali raziskovalci, konservatorji in drugi strokovnjaki s področja dediščine, na delavnicah in razpravah so govorili o metodah za preučevanje, dokumentiranje in ohranjanje umetnin, stavb in arheoloških predmetov. Umetnine, zgodovinske stavbe, kulturne krajine in arheološki predmeti so nenehno izpostavljeni procesom staranja in propadanja. Raziskovanje njihovih materialov, načinov nastanka in odzivov na okoljske vplive in konservatorske posege je eno osrednjih področij dediščinske znanosti, ki povezuje naravoslovne, tehniške in humanistične vede. V Sloveniji je bila v začetku letošnjega leta ustanovljena nova raziskovalna enota za znanost o dediščini, GreenHer Center odličnosti za znanost o zeleni dediščini. Kot avtonomni del Univerze v Ljubljani predstavlja široko partnerstvo med šestimi slovenskimi ustanovami, Nacionalnim raziskovalnim svetom Italije in University College London. Prof. dr. Matija Strlic je tudi član Evropske akademije znanosti in umetnosti, član Kraljeve kemijske družbe in Mednarodnega inštituta za varstvo narave. Je avtor več kot 60-tih nacionalnih in mednarodnih projektov za znanost o dediščini. Leta 2015 je prejel nagrado Ambasadorja znanosti Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju znanosti in mednarodnega sodelovanja.
Ni meje za dobre ideje
Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.
Ni meje za dobre ideje
Fermentiran mleti česen Pr’ Poloni in Juriju je priznan lokalni ekološki izdelek z Dolenjske. Nastane z naravno fermentacijo mladega česna, s čimer se ohranijo hranila, podaljša obstojnost, ublaži značilen oster zadah ter zmehča okus. »Pri Poloni in Juriju« je blagovna znamka, ustvarila sta jo zakonca, ki skupaj kmetujeta. Za izdelek fermentiranega česna sta prejela nagrado Inštituta za nutricionistiko.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je med kakovostna živila umestil tudi štruklje, ki jih po tradicionalnem receptu izdeluje Anja Vrhnjak.
Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 10. september 2026 ob 05-ih
Beseda je zakon!
V poletnih oddajah Beseda je zakon! vam posredujemo nekaj kratkih jezikovnih namigov profesorja doktorja Hótimirja Tivádarja. Tokrat o naglaševanju pri imenih in priimkih: Óblak ali Oblák, Tŕstenjak ali Trstenják?
Pogovor o
Kljub solidni gospodarski rasti se slovensko gospodarstvo sooča z vse več izzivi: od visokih stroškov energije in pomanjkanja konkurenčnosti do negotovih razmer na svetovnih trgih. Gospodarska zbornica Slovenije od nove vlade pričakuje davčne razbremenitve, hitrejše postopke in bolj spodbudno poslovno okolje. Kako zdrava je trenutna rast in kaj pomeni za slovenska podjetja okrevanje Nemčije? Kako nanje vplivajo trgovinske napetosti, dražji energenti in vse močnejša konkurenca s Kitajske? O tem in o razvojnih priložnostih Slovenije do leta 2035 smo govorili z glavnim ekonomistom GZS Bojanom Ivancem.
Kmetijska oddaja
Prisluhnite pogovoru z Martinom Mavsarjem o vplivu letošnje vročine in sončnih ožigov na sadje ter o natančnem postopku za pripravo okusnega, kakovostnega in obstojnega jabolčnega soka brez nepotrebnih bližnjic.
Spoznanje več, predsodek manj
Je Slovenija res postala pluralna demokratična družba ali še vedno živimo z demokratičnim primanjkljajem? Gost oddaje Spoznanje več, predsodek manj je bil pisatelj, esejist in založnik Mitja Čander. Spregovoril je o razmerah v kulturi in medijih, svobodi kritične misli ter prihodnosti knjige in slovenskega jezika.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Duhovna misel
Pri plesu plesalca iztegneta roke proti drugemu in razpreta telo. Kot je pri plesu dveh, ki sta zlita v vrtincu ritma lahko čutiti, da lebdita nad plesiščem, tako je tudi pri molitvi ...
Vremenska napoved
Jutranji klepet z dežurnim prognostikom o vremenskem dogajanju danes in v prihodnjih dneh.