Is podcast Jože Plut: Cerkev »v izhodu« Is podcast
Jože Plut: Cerkev »v izhodu«

Iz zapečka peči svoje dnevne sobe težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje.

Jože Plut

komentar

25. 7. 2024
Jože Plut: Cerkev »v izhodu«

Iz zapečka peči svoje dnevne sobe težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje.

Jože Plut

VEČ ...|25. 7. 2024
Jože Plut: Cerkev »v izhodu«

Iz zapečka peči svoje dnevne sobe težko vidimo kam dlje kot skozi okno do sosedovega dvorišča. To velja tako za mnoge vernike kot tudi za mnoge duhovnike. Mnogi verniki in vsaj nekaj duhovnikov natančno ve, kaj bi moral narediti škof, da bi v nekem krajevnem občestvu bilo tako, kot je in morda še malo bolje.

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|28. 11. 2024
Jože Plu: Samo da je vino dobro, pa čeprav je blagoslovljeno

Jože Plu: Samo da je vino dobro, pa čeprav je blagoslovljeno

komentar

Komentar Družina

Jože Plu: Samo da je vino dobro, pa čeprav je blagoslovljeno
VEČ ...|28. 11. 2024
Jože Plu: Samo da je vino dobro, pa čeprav je blagoslovljeno

Jože Plut

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|21. 11. 2024
Poti do srca

Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …

Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.

Poti do srca

Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …

Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.

komentar karitas sočutje družba pomoč stiske

Komentar Družina

Poti do srca

Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …

Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.

VEČ ...|21. 11. 2024
Poti do srca

Različne so poti do srca, včasih do našega srca ne more niti Bog, kaj šele človek. Na drugi strani pa je potrebno le malo, včasih samo beseda sogovornika in prijazen nasmeh, in že se odpremo …

Tako je svoje razmišljanje ob Tednu Karitas začel generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič. Celoten komentar je bil objavljen in si ga lahko preberete v tedniku Družina.

Peter Tomažič

komentar karitas sočutje družba pomoč stiske

Komentar Družina

VEČ ...|14. 11. 2024
Robert Friškovec: Iz oči v oči

Teden zaporov tudi letos ni teden zapornikov, marveč vseh, ki jih v življenju kakorkoli prizadene hudodelstvo ali kazen, njihovih bližnjih in tistih, ki z njimi delajo. 


 

Robert Friškovec: Iz oči v oči

Teden zaporov tudi letos ni teden zapornikov, marveč vseh, ki jih v življenju kakorkoli prizadene hudodelstvo ali kazen, njihovih bližnjih in tistih, ki z njimi delajo. 


 

komentar

Komentar Družina

Robert Friškovec: Iz oči v oči

Teden zaporov tudi letos ni teden zapornikov, marveč vseh, ki jih v življenju kakorkoli prizadene hudodelstvo ali kazen, njihovih bližnjih in tistih, ki z njimi delajo. 


 

VEČ ...|14. 11. 2024
Robert Friškovec: Iz oči v oči

Teden zaporov tudi letos ni teden zapornikov, marveč vseh, ki jih v življenju kakorkoli prizadene hudodelstvo ali kazen, njihovih bližnjih in tistih, ki z njimi delajo. 


 

Robert Friškovec

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|7. 11. 2024
(Pre)slišan duhovniški klic

Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?

Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

(Pre)slišan duhovniški klic

Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?

Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

komentar pieteta spomin

Komentar Družina

(Pre)slišan duhovniški klic

Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?

Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

VEČ ...|7. 11. 2024
(Pre)slišan duhovniški klic

Ob praznikih vseh svetih in vernih rajnih se je znova postavilo vprašanje: kdaj bo 3.450 žrtev, izkopanih iz Jame pod Macesnovo gorico v Kočevskem rogu in »začasno« shranjenih v garaži kočevskega komunalnega podjetja, dobilo temeljno civilizacijsko pravico do groba na kraju, ki si ga zanje želijo njihovi svojci – v prestolnici slovenske države?

Tako je svoje razmišljanje začel Bogomir Štefanič. V celoti ga lahko preberete na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

Bogomir Štefanič

komentar pieteta spomin

Komentar Družina

VEČ ...|31. 10. 2024
s. Emanuela Žerdin: Obvežimo rane svojih žalovanj

V začetku meseca novembra kristjani postanemo romarji. Romamo na pokopališča in grobove s svečami v rokah, s krizantemami v naročjih, s tiho otožnostjo v srcu in nepremagljivim upanjem v svojih molitvah.

s. Emanuela Žerdin: Obvežimo rane svojih žalovanj

V začetku meseca novembra kristjani postanemo romarji. Romamo na pokopališča in grobove s svečami v rokah, s krizantemami v naročjih, s tiho otožnostjo v srcu in nepremagljivim upanjem v svojih molitvah.

komentar

Komentar Družina

s. Emanuela Žerdin: Obvežimo rane svojih žalovanj

V začetku meseca novembra kristjani postanemo romarji. Romamo na pokopališča in grobove s svečami v rokah, s krizantemami v naročjih, s tiho otožnostjo v srcu in nepremagljivim upanjem v svojih molitvah.

VEČ ...|31. 10. 2024
s. Emanuela Žerdin: Obvežimo rane svojih žalovanj

V začetku meseca novembra kristjani postanemo romarji. Romamo na pokopališča in grobove s svečami v rokah, s krizantemami v naročjih, s tiho otožnostjo v srcu in nepremagljivim upanjem v svojih molitvah.

s. Emanuela Žerdin

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|24. 10. 2024
Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

komentar družba

Komentar Družina

Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

VEČ ...|24. 10. 2024
Ana Rihtaršič: Ogenj in dež

Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.

Ana Rihtaršič

komentar družba

Komentar Družina

VEČ ...|17. 10. 2024
Tone Kerin: Nedelja božjih norčkov

Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanje­vanja.

Tone Kerin: Nedelja božjih norčkov

Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanje­vanja.

komentar

Komentar Družina

Tone Kerin: Nedelja božjih norčkov

Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanje­vanja.

VEČ ...|17. 10. 2024
Tone Kerin: Nedelja božjih norčkov

Izmaličeno človeštvo potrebuje Jezusa, večno svežino. Prebudimo se, zapustimo lastno udobje in stopimo na pot oznanje­vanja.

Tone Kerin

komentar

Komentar Družina

VEČ ...|10. 10. 2024
Rok Blažič: Potop v nasilje in Noetova barka

Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.

Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

Rok Blažič: Potop v nasilje in Noetova barka

Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.

Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

komentar Palestina Izrael vojna bližnji vzhod Hezbolah Hamas

Komentar Družina

Rok Blažič: Potop v nasilje in Noetova barka

Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.

Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

VEČ ...|10. 10. 2024
Rok Blažič: Potop v nasilje in Noetova barka

Sedmega oktobra je minilo eno leto od strahotnega terorističnega napada z imenom »Potop Al Aksa«, s katerim je palestinsko islamistično gibanje Hamas zadalo Izraelu eno najhujših ran v njegovi zgodovini. Izraelsko družbo, sicer vajeno življenja v senci terorizma, je pretresel občutek eksistencialne ogroženosti in obkoljenosti s sovražniki, katerih cilj je izbrisati judovsko prisotnost »od reke do morja«.

Tako je svoje razmišljanje začel Rok Blažič. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh katoliškega tednika Družina.

Rok Blažič

komentar Palestina Izrael vojna bližnji vzhod Hezbolah Hamas

Komentar Družina

Rok Blažič

Priporočamo
|
Aktualno

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 11. 2024
Na Trbižu so se slišali vsi štirje jeziki

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

Na Trbižu so se slišali vsi štirje jeziki

Velika pričakovanja in velike želje, da bi bili skupaj in bi spoštovali drug drugega v veri. V tem vzdušju so v tem mesecu na Trbižu v Kanalski dolini sprejeli novega župnika Emanuela Paravana. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bo odgovoren tudi za Žabnice, Rabelj in Belo peč, torej bo koordinator Pastoralnega sodelovanja, zato so se sprejema udeležili predstavniki različnih združenj in organizacij z vseh koncev Kanalske doline. Umestiveno sveto mašo je daroval videmski nadškof Riccardo Lamba, somaševali so bližnji duhovniki, prišli so tudi s sosednje avstrijske Koroške. Mons. Lamba je v pridigi naglasil, da mora duhovnik pri svojem delu iskati tisto, kar je bistveno. Prav tako je pomembno, da se v polnosti posveti vernikom in krepitvi vseh skupnosti, ki so prisotne v župnijah. Pri slovesni sveti maši so se slišali vsi štirje jeziki, ki so značilni za vernike tamkajšnjih župnij. Poleg italijanščine tudi slovenščina, nemščina in (v manjši meri) furlanščina. Župnik Emanuele, ki je bil že večkrat v gorah nad Kanalsko dolino, je v pozdravu obljubil, da bo se posvetil tudi učenju jezikov.

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Globine

VEČ ...|12. 11. 2024
Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Zakaj bi se morala Cerkev ukvarjati z misijoni?

Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.

Blaž Lesnik

duhovnostmisijoniAfrikaevangelizacijaCerkev

Komentar tedna

VEČ ...|22. 11. 2024
Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec: Slišati, srečati, delovati: o srcu, kulturi dialoga, bratski ljubezni in dobroti

V prihodnjem tednu bo teden Karitasa. Geslo letošnjega leta je Poti do srca. Ker gre za sporočilo Karitasa, najprej pomislimo na srca teh, ki so v potrebi in potrebujejo pomoč. Vendar se mi zdi, da se je enako pomembno ozreti na lastna srca. Srce darovalca in srce tega, ki dar potrebuje. 

Komentar je pripravil sociolog dr. Igor Bahovec.

Igor Bahovec

komentardružbaduhovnostodnosi

Doživetja narave

VEČ ...|22. 11. 2024
Planinski orientacijski prvaki iz Polzele

Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.

Planinski orientacijski prvaki iz Polzele

Tokrat smo iskali točke, do katerih nas pripeljejo znanje in izkušnje iz orientacije. Slovenske ekipe so na balkanskem prvenstvu v planinski orientaciji, ki ga je od 8. do 10. novembra gostil srbski Rajac, dosegle dve prvi, dve drugi in dve tretji mesti ter ekipni pokal za skupno drugo mesto. Pred mikrofon smo povabili mlade tekmovalce iz Planinskega društva Polzela: Manco Jazbec, Teodorja Tominška, Jakoba Pepevnika, Naceta Jazbeca in Jureta Lešnika. Z njimi je prišel tudi mentor Uroš Lešnik.

Blaž Lesnik

planinska orientacijanaravaorientacijsko tekmovanjePD Polzela

Sol in luč

VEČ ...|26. 11. 2024
Kako se lotiti dela na sebi

Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.

Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.

Kako se lotiti dela na sebi

Kako prepoznati neprijetne izkušnje in travme iz otroštva ter se osvoboditi podedovanih prepričanj? Če teh škodljivih vedenj ne izkoreninimo, se lahko ujamemo vanje in živimo nesrečno, neizpolnjeno ter nezdravo.

Klinična psihologinja Nicole LePera je za svoje kliente začela razvijati celostno filozofijo duševnega, telesnega in duhovnega zdravja, ki ponuja interdisciplinarne tehnike s katerimi si lahko pomagamo sami. Spoznanja je opisala v knjigi z naslovom Kako se lotiti dela na sebi, ki je postala tudi mednarodna uspešnica, pri nas je izšla pri založbi Primus. Nekaj odlomkov iz knjige dr. Nicole LePera smo izbrali za tokratno oddajo.

Tadej Sadar

psihologijasamopomoč

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|29. 11. 2024
Karamelizirani lešniki

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila karamelizirane lešnike, svetovala, naj najprej v kozici med mešanjem raztopi sladkor. Ko postane rjave barve, naj doda lešnike in hitro povalja v pripravljeni snovi. Nato naj jih posuši na mrežici, pazi naj, da se ne bodo dotikali drug drugega.  

Karamelizirani lešniki

Sestra Nikolina je poslušalki, ki bi rada pripravila karamelizirane lešnike, svetovala, naj najprej v kozici med mešanjem raztopi sladkor. Ko postane rjave barve, naj doda lešnike in hitro povalja v pripravljeni snovi. Nato naj jih posuši na mrežici, pazi naj, da se ne bodo dotikali drug drugega.  

Matjaž Merljak

kuhajmo

Ob radijskem ognjišču

VEČ ...|28. 11. 2024
Lidija Kodrič, Connie Francis, Mario Lanza, Demis Roussos

Moni Kovačič - Brez ljubezni mi živeti ni, Ivo Robić - Lijep je naš dan, Tom Jones - Youve Got A Friend, Aleksander Mežek - Siva pot, Connie Francis – Barcarole in der Nacht, Tina Turner – I don’t wanna lose you, Oto Pestner - Vse je lepše, ker te ljubim, Mario Lanzda – O sole mio, Demis Roussos – My friend the wind, Mireille Mathieu - Pour deux cœurs qui saiment, Gloria Gaynor – I will survive,  Lidija Kodrič - Pomagaj mi, Il Volo – Grande amore, Bangles – Eternal flame ...  

Lidija Kodrič, Connie Francis, Mario Lanza, Demis Roussos

Moni Kovačič - Brez ljubezni mi živeti ni, Ivo Robić - Lijep je naš dan, Tom Jones - Youve Got A Friend, Aleksander Mežek - Siva pot, Connie Francis – Barcarole in der Nacht, Tina Turner – I don’t wanna lose you, Oto Pestner - Vse je lepše, ker te ljubim, Mario Lanzda – O sole mio, Demis Roussos – My friend the wind, Mireille Mathieu - Pour deux cœurs qui saiment, Gloria Gaynor – I will survive,  Lidija Kodrič - Pomagaj mi, Il Volo – Grande amore, Bangles – Eternal flame ...  

Matjaž Merljak, Marko Zupan

glasbaspomin

Via positiva

VEČ ...|28. 11. 2024
Prof. dr. Hotimir Tivadar: Poslanstvo Radia Ognjišče je tudi skrb za kakovostno izreko

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij. 

Prof. dr. Hotimir Tivadar: Poslanstvo Radia Ognjišče je tudi skrb za kakovostno izreko

Na dan dopolnitve jubilejnih trideset let rednega oddajanja Radia Ognjišče smo se pogovarjali s prof. dr. Hotimirjem Tivadarjem, slovenistom in jezikoslovcem, predstojnikom Oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Govorili smo o pomenu ohranjanja visoke ravni zbornega radijskega govora, o rabi slovenščine na našem mediju, kakšna sploh je širše jezikovna krajina v Sloveniji, kakšno mesto - kot eden izmed nacionalno pomembnejših skrbnikov visoke ravni jezika, v njej zastopa naš medij. 

Nataša Ličen

jezikkulturadružba

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|28. 11. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 28. 11.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan