Zlato dosega rekordne vrednosti. Kaj to pomeni za varčevalce?

Govorili smo o naložbenem varčevanju z zlatom – zakaj velja zlato že od nekdaj za varno naložbo, kakšne so njegove prednosti in slabosti ter komu je takšno varčevanje sploh namenjeno. Z nami je bil direktor podjetja Zlato po pošti, Gregor Razboršek, ki je razložil, kako se giblje cena zlata v zadnjem času - od rekordnih vrednosti do nedavnih popravkov in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.

Mozaik dneva dne 3. 10.

• Bo Robert Golob prvi slovenski premier, ki se bo znašel v kazenskem postopku? Tožilstvo zahtevalo sodno preiskavo v aferi Bobnar.
• Golob in Janković že kmalu na zaslišanje k parlamentarni preiskovalni komisiji v zadevi Kanal C0?
• Proračunski primanjkljaj se je podvojil, zdaj je že skoraj pri milijardi evrov.
• Trump: Hamas mora mirovni načrt za Gazo sprejeti do nedelje opolnoči, sicer bo izbruhnil pekel.
• Kako varna je stara celina? Obramboslovka Jelena Juvan o incidentih z droni.
• VREME: Jutri zjutraj se bo živo srebro marsikje spustila pod ničlo, slana bo. Čez dan nato večinoma jasno, s temperaturami od 13 do 18 °C.

Utrip dneva dne 9. 8.

• Trump in Putin naj bi se srečala v petek na Aljaski.
• Armenija in Azerbajdžan po 35 letih spopadov podpisali mirovni sporazum.
• Netanjahu govoril z Merzom in mu očital nagrajevanje Hamasa.
• Priprave slovenske politike v času počitnic: med iskanjem zaveznikov in novih obrazov.
• Dispečerji na številki 112 pripravljeni zaostriti stavko, če vlada ne bo pristopila k dialogu.
• Odločitev o izbiri ponudnika za nakup helikopterjev pravnomočna.
• Vojaška ladja Triglav se bo v domovino vrnila septembra ali oktobra.
• ŠPORT: Šeško tudi uradno član Manchester Uniteda, košarkarji Slovenije izgubili na prijateljski tekmi s svetovnimi prvaki Nemci.
• VREME: Jutri bo sončno in vroče, na Goriškem in v Vipavski dolini bi se živo srebro lahko povzpelo celo do 38 stopinj.

Mozaik dneva dne 4. 8.

• V dveh letih po najhujših poplavah v Sloveniji opravljenega ogromno dela, a še ni končano.
• Kdo bo na čelu Slovenske vojske nasledil Roberta Glaváša? Odločitve pred jesenjo ni pričakovati.
• Napovedana ustanovitev nove družbe za krepitev domače obrambne industrije naletela na vrsto kritik.
• Vreme: Jutri bo pretežno jasno, čez dan se bo živo srebro ponekod povzpelo do 29 stopinj Celzija.

Utrip dneva dne 21. 7.

• Novoimenovani murskosoboški škof Janez Kozinc ob odhodu iz Šmarja pri Jelšah: kraj lep in simpatičen naredijo ljudje.
• Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja odpira vrsto vprašanj, zlasti ko gre za ranljive osebe.
• Letina pšenice letos odvisna od tipa tal. Na težjih tleh so bili pridelki sorazmerno dobri, na lahkih prodnatih tleh pa je suša pustila posledice.
• Odstopila polovica članov sveta Zdravstvenega doma Trebnje, ki zato ne more odločati.
• Rusija z novimi smrtonosnimi zračnimi napadi po vsej Ukrajini. Danes novo srečanje kontaktne skupine za Ukrajino.
• Šport: Slovenska odbojkarska izbrana vrsta si je z zmago proti Srbiji priigrala nastop na sklepnem turnirju osmerice na Kitajskem.
• Vreme: Delno jasno, popoldne in zvečer plohe in nevihte.
• Na Balkanu vremenska opozorila zaradi visokih temperatur. Živo srebro naj bi se ponekod povzpelo do 42 stopinj Celzija.
• SOS telefon 080 11 55 za ženske in otroke – žrtve nasilja deluje 24 ur 365 dni v letu.
• Šport: Pogačarjev pomočnik Wellens dobil 15. etapo dirke po Franciji. Danes prost dan.

Danes bomo prebrali komentar Milene Miklavčič, ki na portalu Domovina.je nosi naslov (Jugo)nostalgija.

Slovenci smo, če lahko sodim po nostalgiji, ki v nas nenehno obuja spomine na nekdanjo Jugoslavijo, zelo čustven narod. Po anketi, ki jo je leta 2021 izvedla agencija Episcenter, bi se 92 odstotkov Slovencev danes ponovno odločilo za samostojno in neodvisno Slovenijo, kar pomeni, da je jugonostalgikov manj kot deset odstotkov; največ jih je med volivci stranke Levica. So pa izjemno glasni, bolj, kot bi bilo zaželeno za stanje zdrave pameti v državi.

Četudi je jugoslovanska oblast mnoge tepla, se je na to pozabilo. Celo letošnja Prešernova nagrajenka Nika Autor se z nekim romantičnim zadovoljstvom spominja obdobja, za katerega drugi menimo, da se ne sme nikoli več vrniti. Z mantro, da smo takrat živeli neprimerljivo bolj kakovostno in varno, je – žalibog – usekala mimo.

Pogosto se sprašujem, zakaj s takšno lahkoto zanikamo spomine na revščino, politične pritiske, na pomanjkanje svobode govora in represijo, ki so bili del vsakdanjika mnogih državljanov. Zakaj molčimo o dolgih kolonah vozil na Fernetičih in Ljubelju, ko smo hodili na drugo stran meje po nakupih? V nostalgiji ni prostora niti za zgodbe, ki izpod peresa Igorja Omerze odkrivajo mračnjaško, zelo nasilno podobo povojne Jugoslavije. 

V tistih idealiziranih časih so miši in podgane predstavljale veliko nevarnost za zdravje. Gospa, ki se je upokojila okoli leta 1995, je pripovedovala, da so moko iz žakljev, v katere so se naselile miši in tam pustile drekce, presejali in jo – brez slabe vesti – prodajali. Po različnih menzah o kakšni čistoči, ki jo imamo danes, ni bilo govora … 

Je pa res, da smo v nekdanji Jugi jedli veliko zelja in repe. Tako se je vsaj enkrat tedensko prečistilo črevesje, kar je jako zdravilno tudi po sodobnih normah odnosa do zdravja. So pa že takrat obstajali »izbranci«, ki so se mastili tudi s kaviarjem.

Natančnih podatkov o številu zobozdravnikov na prebivalca v Sloveniji med letoma 1950 in 1970 ni na voljo. Kako je bilo na podeželju, si lahko predstavljamo skozi »žirovski primer«: dr. Karel Bernik ni bil le splošni zdravnik, ampak tudi kot ginekolog, pediater, zobozdravnik in lekarnar. Boleč zob so si ljudje praviloma zdravili sami. Vzeli so krajši konec vrvice, jo na enem koncu podržali nad svečo, da je zagorelo, potem pa so vdihovali dim, ki je za krajši čas omilil bolečino. Kadar je bilo pri hiši zadosti »šnopca«, so si ga polivali po bolečem mestu. 

Kruh je bil v vsakem primeru svetinja! Številne povojne generacije smo odrasle ob »turšni župi«. Zalivali smo jo z mlekom, včasih tudi s kislim mlekom. Kakor hitro so dozorela zgodnja jabolka, se je kuhala »jabkava župa«. Zgostili smo jo z moko, oplemenitili pa s posneto smetano. Z velikim veseljem smo se lotili »mješte«, ki je bila kuhana iz krompirja, kaše in moke. Poslastico, drobnjakove ali orehove štruklje, je mama zelo na tanko razrezala, preden jim je dodala ocvrto smetano z malo sladkorja. 

Zanimivo je, da je v Jugoslaviji italijanski riž veljal za boljšo jed.  Za glavno jed smo največkrat imeli »krompir na župi«. Meso je bilo komaj kdaj na mizi. Mesar ga je največkrat hranil za svoje »boljše stranke«. Prijateljica, ki je vrsto let delala na področju zdrave prehrane, pravi, da tisti, ki trdijo, da je bila hrana pred 30 in več leti bolj zdrava, nimajo prav. V kmetijstvu so uporabljali pesticide in herbicide, ki so danes prepovedani zaradi škodljivih vplivov na zdravje in okolje. 

V industrijsko pridelani hrani so pred desetletji uporabljali konzervanse, barvila in ojačevalce okusa, ki so danes regulirani ali prepovedani, npr. natrijev benzoat, ki ima danes omejeno uporabo, saj lahko povzroča alergijske reakcije. Hormoni v mesu, denimo sintetični estrogeni, so danes v EU prepovedani, nekoč pa so jih uporabljali za hitrejšo rast živine.

Hrana je bila pogosto onesnažena s težkimi kovinami, kot so svinec, kadmij in živo srebro. Tudi ribe iz nekaterih rek so bile polne težkih kovin zaradi tovarniških izpustov.

Če niste več rosno mladi, se lahko spomnite pljuvalnikov, ki so bili nameščeni po vseh prostorih v zdravstvenih domovih, tovarniških halah in tudi po pisarnah. Tudi zdravnik s cigareto v ustih je bil čisto običajen pojav. So si tisti, ki so imeli neposreden stik s predelavo hrane, redno umivali roke? Uši in stenice so bile prijazne, zelo udomačene domače živalce. 

V življenju nekoč ne bi iskala nostalgije in to velja za slehernega med nami. Prav tako za njim ne bi jokala, bi si pa zapisala zgodbe, ki jih pomnijo tisti, ki so takrat živeli. In to brez olepševanja! Dejstvo je, da današnji standardi medsebojnih odnosov, higiene, zdravstva, prehrane in hipotetično tudi svobode prinašajo večjo kakovost življenja, kot smo jo poznali nekoč. Namesto da si preteklost prikazujemo skozi rožnata očala, bi bilo bolj smiselno, da se iz nje nekaj naučimo in potem izkoristimo to znanje za gradnjo boljše prihodnosti. 

Kajti »dobri stari časi« so pogosto le spomin, oblikovan skozi prizmo časa, ne pa nujno odraz resničnosti.

Christoph Steidl Porenta, vrhunski umetnik v Sloveniji

Gost oddaje je bil zlatar, srebro-kovač in restavrator Christoph Steidl Porenta. Po rodu sicer Bavarec, ki pa ga je v Slovenijo v začetku 90-ih let pripeljala ljubezen. Sogovornik je vrhunski umetnik, pomembno pa je prispeval tudi k razstavi, ki so jo pred leti pripravili v Narodni galeriji ob 800-letnici prve omembe malteškega viteškega reda pri nas, kateremu tudi sam pripada. V oddaji je spregovoril o življenju in delu v Sloveniji. 

Abraham razume, da ti nisi človek

Ko je Abraham slišal Efrona, mu je … odtehtal srebro, ki ga je zahteval: štiristo šeklov srebra po veljavni trgovski teži. Tako je prešlo Efronovo polje, ki je v Mahpeli nasproti Mamreju, polje in votlina na njem in vse drevje, ki je bilo na polju po vsem zemljišču naokrog, Abrahamu v last … Potem je Abraham pokopal svojo ženo Saro v votlini na polju Mahpeli … (Prva Mojzesova knjiga 23, 16-19).