Is podcast
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Najnovejši razvoj dogodkov na fronti v Ukrajini razkriva zapletene niti. Medtem ko ukrajinska ofenziva počasi napreduje, se ozadje sestrelitve letala, na katerem je bil Jevgenij Prigožin, vodja skupine Wagner, zdi skrivnostno. Avtor preiskuje teorije, ali je Prigožin morda živ ali mrtev ter kdo stoji za tem. Hkrati pa se Slovenija pridružuje izjavi G7 o podpori Ukrajini, vendar dvomi glede iskrenosti slovenske vlade dvigajo obrvi. Kaj se dejansko dogaja za zaprtimi vrati? Razkrivamo ozadje političnih odločitev in njihov vpliv na razmerje moči med Zahodom in Rusijo. Prisluhnite nam, da razvozlamo mrežo skritih interesov in globlje razumemo trenutno svetovno politično dinamiko.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
Premier Robert Golob ob izidu volitev za Evropski parlament in ob rezultatih referendumov ni mogel iz svoje kože. Oznanil je, da je posebej vesel izidov referendumov, češ da je »zmagal svobodomiselni del Slovenije«, kar ga navdaja z optimizmom za prihodnost. Nekdo bolj racionalen bi mu lahko namignil, da se pri verjetnih bodočih zakonodajnih referendumih ne bo mogel tako zlahka »prešvercati«, kot se je pri sedanjih posvetovalnih.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
V skoraj dveh mesecih, odkar Ministrstvo za digitalno preobrazbo prek štipendijskega sklada brezplačno deli lani nabavljene prenosnike, jih je do zdaj uspelo oddati le 666 od 10.000. Hkrati zaradi neodgovornosti ministrice do teh brezplačnih računalnikov ne morejo priti osnovne šole, ki jih nujno potrebujejo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Danes se veliko razpravlja in politizira o evtanaziji, o zdravnikih »dvoživkah« in sploh o zdravstvu. To politiziranje jemljem kot posmehovanje zdravnikom, s tem pa tudi mojemu življenju in delu za kirurgijo.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Pravijo, da so edina stalnica v življenju spremembe, in do teh prihaja tudi pri tedniku Domovina. Dosedanji odgovorni urednik Tino Mamić, ki je tednik soustanovil in ga tri leta vodil, se je odločil, da bo poiskal nove karierne izzive. Domovina bo kmalu dobila novega odgovornega urednika, medijska zgodba gre naprej.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
Avtor komentira ministrico za zdravje, ki se ne opredeli glede legalizacije marihuane, kljub opozorilom zdravnikov. Referendum o tem vprašanju povzroča zmedo, Gibanje Svoboda pa ni bilo transparentno. Nasprotniki legalizacije povdarjajo negativne vplive. Pomembno je prisluhniti strokovnjakom in zagotoviti varno okolje za mlade.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
V zadnjem času sem imela priložnost srečati nekaj staršev, ki si za svojega otroka želijo boljše šole ali imajo željo po vpisu otroka v najboljšo šolo in imajo pomisleke o kakovosti javnih šol.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Bližajo se volitve za Evropski parlament (9. junija) in za dosego političnih ciljev so očitno dovoljena vsa sredstva. Tako je začel Inštitut 8. marec pod vodstvom direktorice Nike Kovač pred nekaj tedni z vseevropsko državljansko pobudo Moj glas, moja izbira (My Voice, My Choice), v okviru katere se zavzemajo za »varno in dostopno umetno prekinitev nosečnosti v Evropi«.
Te dni nas bolj ali manj buri razprava o legalizaciji marihuane za rekreativne namene. Sledeče ni namenjeno zagovarjanju ali nasprotovanju, zdi se mi, da ljudje pretežno vedo, kako bodo glasovali. Kar se mi zdi mnogo zanimiveje, je naš odnos do drog in zasvojenosti na splošno. Kot tako pogosto lahko tudi na tem področju opazimo očitne dvojne standarde.
Te dni nas bolj ali manj buri razprava o legalizaciji marihuane za rekreativne namene. Sledeče ni namenjeno zagovarjanju ali nasprotovanju, zdi se mi, da ljudje pretežno vedo, kako bodo glasovali. Kar se mi zdi mnogo zanimiveje, je naš odnos do drog in zasvojenosti na splošno. Kot tako pogosto lahko tudi na tem področju opazimo očitne dvojne standarde.
Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.
Nekega dne so bila vrata, ki so ločevale nebesa in pekel, ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, na kaj pomislite ob imenu Barcelona?
Morda na glavno mesto Katalonije ali na drugo največje v Španiji, ki slovi po še nedokončani stolnici Sagrada Familia? Mogoče na baziliko Santa Maria del Mar, Kolumbov spomenik, ulico La Rambla, akvarij, slavno nogometno ekipo in stadion Camp Nou? Nemara na prelepo pesem pokojnega Freddieja Mercuryja in olimpijske igre? Ali na slikovit samostan Montserrat, ki se nahaja v bližnjem gorovju v skalovju in je najbolj obiskan španski romarski kraj s kipom katalonske zaščitnice črne Marije?
Komentar je pripravil profesor prava, dvojni doktor, Marko Pavliha.
Odpuščanje je del našega vsakdana, pa naj bo to med zakonci med sodelavci ali kjerkoli, ko prizadenemo drug drugega. Če hočemo resnično odpustiti, mora biti krivda storilca v vsej svoji razsežnosti in posledicah razkrita, prepoznavna in poimenovana, sicer lahko ostane odpuščanje površno ali le delno, saj vanj ni vključeno vse, kar je človeka ranilo in mu pustilo posledice. V tokratni oddaji je bila tema odpuščanje, kot je tudi naslov knjižice, ki je izšla pri Založbi Ognjišče in jo je napisal Wunibald Müller.
OMD plačila ne bodo več obdavčena, povabili smo na 39. posvet Javne službe kmetijskega svetovanja, ob 130 letnici Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor pa smo se o izzivih delovanja pogovarjali z direktorico mag. Ireno Leonido Kropf.
V Ljubljani so prvič v celoti predstavili program Evropske prestolnice kulture Novi Gorici in Gorici, ki bo ponudil približno 400 dogodkov uradnega programa in še enkrat toliko spremljevalnega programa. O tem so spregovorili organizatorji. V drugem delu pa še o 30 letnici delovanja veteranske folklorne skupine Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc iz Ljubljane, ki pripravlja koncert v soboto, 23. novembra ob 19.30, v dvorani Antonovega doma na Viču v Ljubljani.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka jih rada pripravlja in jo je zanimalo, če lahko doda v testo malo limonine lupine, morda kakšen vanilijev sladkor ali pa kaj podobnega, da bi bilo malo priokusa. Sestra Nikolina ji je svetovala, da lahko, sploh če bodo postreženi kot sladka jed (lahko jih naredimo tudi slane in so zraven mesnine ali solate). Dodala je še, da višek cmokov zamrznemo, preden jih damo kuhat. Naložimo jih na pladenj, ki je prekrit s folijo. Ko zamrznejo, jih naložimo v vrečko ali škatlo in shranimo v skrinji. Ko jih bomo potrebovali, jih damo kuhat v vrelo vodo, kuhamo jih kakšno minuto več kot sveže narejene.
Še nekaj dni dni nas loči od letošnjega Tedna karitas, ki nas vabi k premisleku o našem odnosu do ubogih med nami. Geslo Poti do srca nam prikliče v spomin podobo dveh oseb, ki ju poveže iskrena naklonjenost in dobrota. Zato smo strokovno sodelavko Slovenske karitas Mojce Kepic vprašali, kako se pripravljajo na sveto leto 2025 in na kaj so ponosni pri svojem delu, ki ga brez darovalcev ne bi mogli opravljati.