Is podcast Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev Is podcast
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovina komentar 27. april praznik info politika

29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

VEČ ...|29. 4. 2019
Vanja Kočevar: Na grobovih domoljubov zlorabljajo spomin na njihovo žrtev
27. april je v Republiki Sloveniji državni praznik dan upora proti okupatorju. Mnenja v slovenski družbi tako glede praznika kot zgodovinskih dogodkov, ki jih obeležuje, so deljena. Ob iskanju konsenza o teh travmatičnih dogodkih naše skupne preteklosti se hitro znajdemo na tankem ledu, saj skorajda ni slovenske družine, ki med drugo svetovno vojno ne bi izgubila kakšnega člana.Naslednje vrstice so zato zapisane z največjim spoštovanjem do naklonjenega bralca in njegovih prednikov, ne glede na to, kateremu taboru so pripadali ali katero uniformo so nosili med drug svetovno vojno, ki je našemu narodu prizadejala tako globoke rane.Če poskušamo na predmet obeleževanja praznika pogledati z državotvornega stališča, lahko zaključimo, da je OF po eni strani organizirala upor proti nasilnemu okupatorju in raznarodovanju, omogočila nastanek slovenske državne entitete znotraj povojne Jugoslavije in nam zagotovila vrnitev dela Primorske. Po drugi strani pa je z njo povezana nasilna komunistična revolucija, ki je sprožila oboroženi odpor dela slovenskega prebivalstva, povojni poboji ter totalitaristična ureditev povojne države.Kljub spravni slovesnosti, ki je pred slabimi tridesetimi leti potekala v Kočevskem Rogu, Slovenci ostajamo globoko razdeljen narod in celjenje ran bo zahtevalo še veliko časa. Pričujoči članek ima zato le en cilj, in sicer opozoriti na grozeče katastrofalne posledice, ki lahko doletijo naš narod, v kolikor Slovenci ne začnemo graditi sprave od spodaj navzgor.Najboljše svarilo pred katastrofalnimi posledicami notranjih razprtij vsake družbe nam ponuja novozavezna prigoda Jezus in Bélcebub, v kateri Odrešenik farizejem na očitek, češ da demone izganja z demonskim poglavarjem Bélcebubom, med drugim odvrne: »Vsako kraljestvo, ki se razdeli zoper sebe, bo opustošeno in nobeno mesto ali hiša, ki sta zoper sebe razdeljena, ne bosta obstala.« (Mt 12,25–26). To modrost si velja vzeti k srcu.Čemu torej slovenska razdeljenost? Zgodovinar Ignacij Voje je v svojem intervjuju, objavljenem v Delu, 29. maja 2018, povedal: »Slovenci smo se že spravili, a politiki ta spor in problem umetno ohranjajo. Ljudje so se poročali med seboj ne glede na različno preteklost svojih družin. Ena in druga stran imata grehe, in če bi si jih vsi priznali, bi si lahko končno vsi, brez fige v žepu, segli v roke.«Cui bono? Komu v prid? Bi se ob tem načrtnem razdvajanju vprašal Cicero. Odgovor nam ponudi še ena latinska maksima divide et impera – deli in vladaj. Nemara ni naključje, da se je prilivanje olja na ogenj starih zamer začelo prav po letu 2004, ko je na oblast prišla prva »desna vlada«.Del političnega establišmenta v Sloveniji si dediščino NOB preprosto prilašča in z njo ravna kot s svojim fevdom, čeprav se zdi, da o njegovi zgodovini ve le bore malo. Predsednik državnega zbora gospod Dejan Židan je tako januarja letos v Dražgošah izjavil: “Pod vzkliki domoljubja in izkoriščanjem strahu pred različnim, pred drugim, se krepijo ksenofobija, rasizem, populizem, …”Ob izjavi gospoda Židana se pojavi vprašanje, kako dobro gospod sploh pozna partizanske pesmi. Vsi, ki jih poznamo, namreč vemo, da imajo le-te običajno izrazito slovensko etno-nacionalistično noto. Ko bi napevi kot “Hej, brigade, hitite, razpodite, zatrite, požigalce slovenskih domov!” nastali danes, bi jih ta isti politik, verjetno razglasili za fašizem ali vsaj sovražni govor.Dejan Steinbuch je ob lanski proslavi dneva vrnitve Primorske k matični domovini zapisal: “Ko leta 2018 ne vidiš ene same slovenske zastave.” Politikom, ki se takšnih proslav udeležujejo, je za razliko od večine ljudi, ki so se med drugo svetovno vojno pridružili partizanom, domoljubje popolnoma tuje. Namesto patriotizma jih prevevata etnomazohizem in domomržnja. Stojijo na grobovih domoljubov in spomin na njihovo žrtev zlorabljajo za dosego dnevnopolitičnih ciljev. Kot pravnuku sodelavcev OF se mi zdi takšno ravnanje popolnoma nesprejemljivo.

Vanja Kočevar

domovinakomentar27. aprilpraznikinfopolitika

Komentar Domovina.je

VEČ ...|22. 4. 2024
dr. Andrej Fink: Neustaven poskus depolitizacije KGZS s strani vladne koalicije

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

dr. Andrej Fink: Neustaven poskus depolitizacije KGZS s strani vladne koalicije

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

dr. Andrej Fink: Neustaven poskus depolitizacije KGZS s strani vladne koalicije

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|22. 4. 2024
dr. Andrej Fink: Neustaven poskus depolitizacije KGZS s strani vladne koalicije

Ustavno sodišče Republike Slovenije se je izreklo za neustavnost 5. odstavka 12. člena Zakona o Kmetijsko-gozdarski zbornici Slovenije. O tem je moralo presojati na pobudo Državnega sveta, ki je v vsem zakonodajnem postopku že od vsega začetka opozarjal na kršitve raznih načel Ustave Republike Slovenije.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Andrej Fink

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

VEČ ...|15. 4. 2024
Nenad Glücks: Nov primer cenzure na TV Slovenija?

Svoj odnos do katoličanov so danes znova izkazali pristojni na TV Slovenija s tem, ko so brez vednosti urednice in voditeljice oddaje Romane Kocjančič izrezali prispevek o prevodu Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenščino. Če nekoliko karikiramo, iz pojasnila urednika uredništva verskih oddaj Vida Stanovnika izhaja, da je za vse skupaj kriv iranski režim.

Celoten komentar si lahko preberete na portalu Domovina.

Nenad Glücks

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

komentar politika družba gospodinjstva finančne posledice medijski super junaki politični vzponi oblastne igre družbene razmere vodstvene odločitve zgodovina dinamika moči

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

VEČ ...|10. 4. 2024
Tino Mamič: Superrobi in moj takvin (denarnica po primorsko)

Avtor raziskuje politične preobrate in zgodbe iz zakulisja oblasti, ki se prepletajo z življenjem navadnih ljudi. Od nekdanjih političnih obrazov, ki so po padcih iskali zatočišče v novih političnih gibanjih, do opisov, kako se oblastne igre odražajo v vsakdanjem življenju in denarnicah državljanov. Mamič razkriva tudi, kako politične odločitve neposredno vplivajo na gospodinjstva, in povzročajo konkretne finančne posledice za povprečnega državljana. Pogleda tudi v ozadje medijskega ustvarjanja super junakov politike in razkriva, kako se zgodovina političnih vzponov in padcev neumorno ponavlja. Pričakujte poglobljen vpogled v dinamiko moči, ki oblikuje naš svet, z zanimivimi pripovedmi, ki bodo zagotovo pritegnile vsakogar, ki ga zanimajo politika, družbene razmere in vpliv vodstvenih odločitev na vsakdanje življenje. Komentar si lahko tudi preberete na tem naslovu.

Tino Mamič

komentar politika družba gospodinjstva finančne posledice medijski super junaki politični vzponi oblastne igre družbene razmere vodstvene odločitve zgodovina dinamika moči

Komentar Domovina.je

VEČ ...|8. 4. 2024
Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|8. 4. 2024
Peter Merše: Začetniki in idealisti še verjamejo v preobrat, izkušeni mački že iščejo pot s potapljajoče se ladje

Člani in simpatizerji Gibanja Svoboda so se v soboto zbrali na »prvem tradicionalnem« Festivalu Svobode. Koliko festivalov bo potrdilo, da tokratni ni bil le prvi, ampak tudi tradicionalni, bo pokazal čas. Po dveh letih so imeli tako ljudje, ki jih je Robert Golob osebno, ali pa njegovi snovalci iz ozadja, prepričal, da se pridružijo projektu, priložnost, da se končno spoznajo. Nekateri, denimo finančni minister Klemen Boštjančič, so spoznali, da jim je v politiki prav fino in bi tam tudi ostali.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Peter Merše

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

kultura tradicija materinski dan zdravstvo umetnost ljubezen nasilje družba kretnje tolažba

Komentar Domovina.je

Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

VEČ ...|25. 3. 2024
Milena Miklavčič: Ali je naša družba kot mati, ki ve, kdaj mora pobožati?

Avtorica razkriva globoko simboliko rok v različnih kulturah, od izrazov ljubezni in topline do njihove vloge pri ustvarjanju in zdravljenju. Posebno pozornost namenja materinskim rokam, ki simbolizirajo varnost in ljubezen, ter rokam v zdravstvu, ki rešujejo življenja. Ob tem razmišlja tudi o temnejši uporabi rok v fizičnem nasilju in moči skupnih rok pri soočanju s krizami.

Milena Miklavčič vabi k razmisleku o vplivu, ki ga imajo naše roke na življenje drugih in kako lahko z njimi prispevamo k boljši družbi.

Milena Miklavčič

kultura tradicija materinski dan zdravstvo umetnost ljubezen nasilje družba kretnje tolažba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|18. 3. 2024
Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

VEČ ...|18. 3. 2024
Tino Mamič: Socialist Golob in njegove laži

Tine Mamič v komentarju med drugim piše: Neverjetna lahkotnost besedičenja in izrekanja laži Goloba in golobistov je izjemno nevarna za celotno družbo in nacijo. Če predsednik vlade lahko brez vsakih posledic odkrito laže na televiziji, lahko lažemo vsi. 

Če predsednik vlade ne izpolnjuje podpisane pogodbe, lahko to ponavljamo za njim tudi navadni državljani. Posebej pa lahko kršimo pogodbe, ki nas obvezujejo, čeprav jih nismo podpisali. RTV prispevek, denimo. 

Žalostno je, da mnoge koruptivne afere sploh ne bi prišle v medije, če ne bi med svobodnjaki, socialdemokrati in levaki, pa tudi znotraj vsake od teh treh strank, divjala državljanska vojna.

Tino Mamič

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

VEČ ...|6. 3. 2024
Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

komentar

Komentar Domovina.je

Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

VEČ ...|6. 3. 2024
Tino Mamić: Če klovna z ulice, Jašo Jenulla, predsednik vlade jemlje resno, to ni smešno

Medicinska fakulteta sprejema najboljše od najboljših maturantov. Brez vsakega dvoma sodi med najbolj zahtevne smeri na univerzi. Šele večletna specializacija doda formalni izobrazbi znanje, da zdravnik lahko samostojno opravlja svoj poklic.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Tino Mamić

komentar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|4. 3. 2024
Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

VEČ ...|4. 3. 2024
Odkritje morišča v Hudi Jami je zaradi množice neiztrohnjenih trupel pretreslo Slovence

Komisija vlade RS za reševanje vprašanj prikritih grobišč – Izjava ob petnajstletnici vstopa k umorjenim v rovu sv. Barbare

Obravnava peticije Pravica do pokopa in spoštljivega spomina na žrtve povojnih komunističnih pobojev v Sloveniji v Evropskem parlamentu 14. februarja 2024 je pokazala, da Republika Slovenija lahko prepričljivo predstavi evropski in svetovni javnosti dosežke svojih znanstvenikov in prepričljivo utemelji izhodišče nastopa dr. Mitje Ferenca v Evropskem Parlamentu: »Medtem ko se žrtev drugih dveh totalitarizmov primerno spominjamo in ohranjamo upor proti njima kot pozitivno vrednoto, to za žrtve komunizma ne velja. Imamo ovire, ki jim ne omogočajo niti temeljne človekove pravice do groba in izdaje mrliških listov.«

Uredništvo Domovina

komentar politika družba

Komentar Domovina.je

Prebiramo komentarje s spletnega portala Domovina.je pod katere se podpisujejo različni avtorji.

Uredništvo Domovina

Priporočamo
|
Aktualno

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|22. 4. 2024
Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Gost mag. Branko Cestnik

V oddaji je bil z nami p. Branko Cestnik. Kot vedno smo začeli z dobro novico, tokrat o minuli nedelji Dobrega pastirja in tednu molitve za duhovne poklice. Med drugim smo se vprašali: kakšna bo Cerkev jutrišnjega dne in se navezali tudi na razpravo o evtanaziji. 

Jože Bartolj

politikadružbacerkevBranko Cestnik

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|19. 4. 2024
Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič: V viharju usode

Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?

Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.

Jernej Letnar Černič

komentardružbapolitikaspomin

Svetovalnica

VEČ ...|24. 4. 2024
Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Sadno drevje po pozebi

V tednu dni smo bili priča prehodu kar dveh hladnih front, ki sta nam prinesli v enem tednu dvakrat snežno odejo in tri jutra pozebe. Vsi ki imamo doma sadno drevje se sprašujemo, ali bomo letos spet ostali brez sadja. In kako poskrbeti za drevje po pozebi. O tem je svetoval in na številna vprašanja poslušalcev odgovarjal sadjar Matjaž Maležič, dolgoletni vodja Sadne drevesnice Studenec.

Robert Božič

svetovanje

Sol in luč

VEČ ...|23. 4. 2024
Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Stefanie Stahl: Kdo smo

Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.

Tadej Sadar

odnosidružba

Radijski misijon 2024

VEČ ...|23. 3. 2024
7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

7. dan: Mitja Markovič - Bog je potrpežljiv z nami. Bodimo potrpežljivi tudi sami!

»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!

Mitja Markovič

duhovnostodnosimisijon2024

Spominjamo se

VEČ ...|25. 4. 2024
Spominjamo se dne 25. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 4.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|25. 4. 2024
Letos dovolili odstrel 54 medvedov manj kot lani

Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.

Letos dovolili odstrel 54 medvedov manj kot lani

Ministrstvo za naravne vire in prostor je na podlagi strokovnega mnenja Zavoda za gozdove Slovenije in Zavoda RS za varstvo narave ter študije o stanju populacije medveda, ki jo je pripravila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, za letošnje leto izdalo odločbo za odvzem iz narave z odstrelom 176 medvedov.

Robert Božič

naravakmetijstvomedvediodstrel

Duhovna misel

VEČ ...|25. 4. 2024
Enako močan kot v mladosti

Neki mož se je postaral, ljudem pa je rekel, da ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Enako močan kot v mladosti

Neki mož se je postaral, ljudem pa je rekel, da ...

Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Mateja Subotičanec

duhovnost

Rožni venec

VEČ ...|25. 4. 2024
Častitljivi del dne 25. 4.

Molili so bogoslovci.

Častitljivi del dne 25. 4.

Molili so bogoslovci.

Radio Ognjišče