Informativni prispevki
Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.
Informativni prispevki
Poleg državnega zbora so pri hitrosti sprejemanja in potrjevanja interventne zakonodaje pomembni državni svetniki. Ti sicer opozarjajo na težave, ki so se v občinah kopičile več let, vendar kot nam je dejal državni svetnik in podžupan občine Idrija Andrej Poglajên si prizadevajo za čimprejšnjo sanacijo škode. Sicer je Poglajên za naš radio spregovoril tudi o zakonu o dolgotrajni oskrbi in potrebi po ustanoviti pokrajin.
Pogovor o
Naš gost je tudi podjetnik, ustanovitelj in dolgoletni vodja mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Metrology. Vprašali smo ga, zakaj potrebujemo državni svet, in kako ocenjuje izmenjavo mnenj med interesnimi skupinami. Dotaknili smo se tudi družinske ustave, ki so jo pred leti spisali v domačem podjetju, ter načel in vrednot, ki se jih gospod Marko Lotrič drži v podjetništvu in zdaj v politiki.
Pogovor o
Naš gost je tudi podjetnik, ustanovitelj in dolgoletni vodja mednarodno uveljavljene skupine LOTRIČ Metrology. Vprašali smo ga, zakaj potrebujemo državni svet, in kako ocenjuje izmenjavo mnenj med interesnimi skupinami. Dotaknili smo se tudi družinske ustave, ki so jo pred leti spisali v domačem podjetju, ter načel in vrednot, ki se jih gospod Marko Lotrič drži v podjetništvu in zdaj v politiki.
Minute za kmetijstvo in podeželje
»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.
Minute za kmetijstvo in podeželje
»Globalno je civilizacija zaplezana … odvija se boj za prevlado, EU pa je muzej iluzij, slonečih na starem denarju, družbe z malo otroki, rojenih z zlatimi žličkami v rokah, ki preko razno raznik civilnih iniciativ človeštvo postavljajo pred nepremostljive izzive,« je prva teza, ki jo je v petkovem nastopu na Posvetu v Državnem svetu postavil Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB in vinogradnik.
Informativni prispevki
Državni svet je v teh dneh nastopil drugo polovico mandata. Za novega starega predsednika je bil izglasovan Alojz Kovšca, ki je v pogovoru za naš radio državni svet opredelil kot predstavniško telo oziroma stičišče civilne družbe s politiko.
Informativni prispevki
Pogovor o
S predsednikom državnega sveta Alojzom Kovšco smo se pogovarjali o aktualnih političnih zadevah. Koliko vroča bo politična jesen je predvsem odvisno od politike in politikov. A zaradi tega ne bo manjkalo vprašanj: Kje zaostajamo, kaj storiti najprej, kdo naj bi povezoval narod in kako, bodo pri pokrajinah zmagali politični ali strokovni interesi... In to so vprašanja, ki smo jih zastavili predsedniku državnega sveta Alojzu Kovšci. Gre za državno institucijo, ki je marsikomu trn v peti.
Pogovor o
Informativni prispevki
»Mnogo vprašanj v slovenski družbi se pometa pod preprogo. Mnogi problemi so spregledani in državni svet je pravi naslov, da se ukvarja s takšnimi vprašanji in problemi,« je za Radio Ognjišče ocenil predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Poudaril je, da za razliko od političnega glasovanja v državnem zboru pri njih pogosto prevladajo argumenti. Svetniki se velikokrat odločajo zelo samostojno, brez tega, da bi kdor koli vplival na njih. Po besedah Kovšce je drugače v državnem zboru, kjer se odločajo glede na strankarsko disciplino in koalicijsko pogodbo. »Pri nas večkrat prevladajo argumenti. Me pa zelo veseli, da so v tem mandatu svetniki ne glede na svojo ideološko podstat pokazali izjemno veliko spoštovanje do argumentov in velikokrat glasovali v skladu s predstavljenimi argumenti, ne pa po ideološki orientaciji in nekih čustvenih vzgibih. Velikokrat se nanje iz različnih strani vrši pritiske, a, kot sem rekel, zelo mi je všeč, da smo čedalje bolj imuni na pritiske.« Kovšca je dejal še, da je slovenska družba bistveno preveč razdeljena, kot bi smela biti. Zato vidi vlogo državnega sveta tudi v povezovanju. »V državnem svetu zagovarjamo stališče, da je možna pluralnost. Da se lahko pri nekaterih odločitvah nagneš k levi, pri drugih k deni strani, vedno pa morajo prevladati argumenti. In sporočilo, ki bi ga mi radi poslali slovenski javnosti, je, da nas ni treba porivati ne v levo in ne v v desno. Glejte, na podlagi katerih argumentov se odločamo. Tudi ljudje bi morali spoštovati moč argumenta, ne pa moč ideološke opredelitve.«Kovšca je prepričan, da bi bilo treba slovensko družbo ozdraviti te razdeljenosti na dve medsebojno vojskujoči se strani, ker življenje nikoli ni črno-belo, ampak je v njem veliko odtenkov sive barve. »Mislim, da se mora slovenska družba počasi zavedati tega, da je še najbolje, da se nekje na sredi najdemo, sklenemo kompromis in sobivamo drug z drugim, ne pa drug proti drugemu.«
Informativni prispevki
Informativni prispevki
Državni svetniki so s 17 glasovi za in 13 proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki spreminja način financiranja zasebnih osnovnih šol. Poslanci bodo o noveli ponovno odločali predvidoma v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih najmanj 46 glasov. Razpravo državnih svetnikov je sklenil predsednik Alojz Kovšca, ki je spregovoril o očitkih zagovornikov zakona, ki ga je pripravilo ministrstvo za izobraževanje pod vodstvom Jerneja Pikala. Precej oster in tudi oseben nagovor objavljamo v celoti.
Informativni prispevki
Pogovor o
Je medvrstniškega nasilja danes več kot ga je bilo nekoč? Kako ga prepoznati in se nanj odzvati? Kaj lahko naredi šola in kaj smo dolžni narediti starši? Na ta in še mnoga druga vprašanja smo odgovarjali s strokovnjaki z različnih področij.
Doživetja narave
616 kilometrov, 80 kontrolnih točk in skupaj 37.300 m vzpona. Slovenska planinska pot praznuje 70 let. Marsikdo jo je prehodil, a svojo prav posebno zgodbo o pogumu, vztrajnosti in medsebojni podpori so spisali slepi in slabovidni, ki so se 8. februarja 2020 podali na nepozabno potovanje po naših gorah. Med njimi je bil tudi slepi Jožef Gregorc, ki je prehodil ob pomoči asistenta Marjana Bogataja.
Svetovalnica
Vodja vrtnega centra v Arboretumu Volčji Potok Alen Kovačič je odgovarjal na vprašanja o jesenskih opravilih pri grmovnicah in drugih okrasnih rastlinah. Kaj obrezati in kako, kaj dognojiti, katere rastline potrebujejo zaščito pred mrazom?
Lahko noč, moj angel
Najmlajši je rekel: »K frizerju bi šel,«. Čez kako uro sta prišla nazaj, moj sin in …
Za življenje
V oddaji Za življenje je bila z nami dr. Andreja Poljanec. Pogovarjali smo se, kako vztrajati na začrtanih poteh. Zdi se, da smo pri načrtovanju boljši, kot pri vztrajanju, predvsem takrat, ko se zgodijo prvi padci. Kako se pobrati po težkih življenjskih preizkušnjah in vztrajati v dobrem?
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Rožni venec
Molili so člani Karitas iz župnij Preska in Smlednik.
S svetnikom na ti
Ko pomislim na puščavo, se mi pred očmi prikažejo slike peščenih sipin in žgočega sonca in ko poslušam pridige o …
Moja zgodba
Oddaja Moja zgodba je tokrat nekoliko drugačna, umeščena v rubriko posebno, saj smo govorili o Avtobusih in trolejbusih Ljubljane med letoma 1927 in 1994. To je naslov bogate monografije nekaj večjega formata od A4, ki obsega 656 strani in tehta dva in pol kilograma. Njen avtor je diplomirani inženir kemije Jožef Trpin, ki je vse življenje delal v farmaciji v podjetju Lek, a je imel za avtobuse vedno čas in se zanje nikoli ni nehal zanimati.
Pozabi je iztrgal vrsto podatkov o prevozu potnikov v Ljubljani. Zanimali so ga tehniški podatki o vozilih, njihovi načrti, oznake, registrske tablice, vozni redi in še marsikaj, kar je povezano z javnim mestnim prometom.