Od slike do besede
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
Od slike do besede
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
Kulturni utrinki
Kulturni utrinki
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
Moja zgodba
Prisluhnete lahko tretji oddaji iz niza, ki smo ga poimenovali VOS-ovski likvidatorji. Gre pa za ljudi, ki so v Ljubljani v času italijske okupacije v letih 1941 in 1942 dejansko sprožili državljansko vojno. To so bili mladi ljudje, Skojevci, nekdanji Sokoli, prepričani, da je ideja komunizma, ki prihaja iz Sovjetske zveze prava. Zato si niso pomišljali nad svoje politične nasprotnike nalepiti etikete izdajalca in jih tudi fizično odstraniti. Posnetki so nastali leta 1979 in na srečo niso bili uničeni. Prav tako še nikoli niso bili javno objavljeni. Prisluhnite Francu Stadlerju Pepetu in Kamilu Kratochwillu Miletu v opisu umora Lamberta Erlicha in Marka Natlačena.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo gostili akademika Janeza Juhanta, beseda pa je tekla o nekaterih katoliških pričevalcih vere. 26. maja leta 1942 so vosovski likvidatorji ustrelili prof. Lamberta Erlicha, 27. maja goduje Lojze Grozde, dotaknili pa se bomo tudi škofa Antona Mahniča in duhovnika Filipa Terčelja. Zakaj so pomebni in kaj nam sporočajo njihovi zgledi danes?
Moja zgodba
Slovenski mučenci 20. stoletja
Lamberta Ehrlicha (1878 – 1942), duhovnika in bogoslovnega profesorja, so škofje postavili na čelo seznama žrtev komunizma, kandidatov za beatifikacijo. Bil je mož globokega duha in širokega srca, priznan znanstvenik, velik Slovenec, s srcem in dušo predan delu za narod.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Pogovor o
V »Pogovor o« smo povabili vodjo poslanske skupine Slovenske demokratske stranke Jelko Godec. Z njo smo govorili o težavah z obrambnimi referendumi, o odnosih v državnem zboru pa tudi o zelo slabem položaju v katerega je zašla slovenska politika, ki z davki in drugimi obremenitvami vse bolj duši slovenskega državljana.
Svetovalnica
Gostja je bila Patricija Lovišček, direktorica zavoda Modri december, Zavoda za spodbujanje zavedanja avtizma in Aspergerjevega sindroma Koper. Slišali smo, kako danes pomaga drugim in kaj pravi na možnosti, ki jih imajo v realnem življenju.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. julij 2025 ob 05-ih
Komentar tedna
Danes smo v komentarju tedna prebrali razmišljanje novinarja in urednika na portalu Zanima.me Mirka Mayerja z naslovom: SD poskuša z “novo dinamiko” v vladi, Golob pa: “Matjaž, koliko poslancev pa imate?”
Za življenje
V vročici poletja misel na šolo pri večini lahko stopi v ozadje, vzgoja pa nima oddiha. Ravno počitnice so velika priložnost za še več bližine, sproščenosti in še večjo povezanost v družini. O tem smo govorili z Markom Juhantom.
Rožni venec
Molile so redovnice - Hčere Marije Pomočnice. Molitev je vodil murskosoboški škof Peter Štumpf.
Ritem srca
Spoznali smo eno od odkritji letošnjega leta. To je Seph Schlueter, 25-letnik iz ameriške Pensilvanije, ki je pred dnevi izdal svoj studijski prvenec Counting My Blessings, njegove pesmi pa se danes uvrščajo med najbolj predvajane krščanske izvajalce tega trenutka ...
V oddaji smo slišali:
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Petkov večer
Tik pred premiero letošnje domače gledališke predstave Črna žena v Poletnem gledališču Studenec smo spoznali nekaj soustvarjalcev. Kaj prinaša letošnja zgodba, kdo bodo glavni akterji, kakšna bo glasba, kakšni kostumi?