Srce se ne boji
Prav tako kot Poljak sv. pater Maksimilijan Kolbe je slovenski duhovnik Izidor Završnik mučenec ljubezni do bližnjega. Ali mar ni rekel Gospod Jezus: Nihče nima večje ljubezni, kakor je ta, da kdo dá življenje za svoje prijatelje (Jn 15,13).
Srce se ne boji
Slovenski mučenci 20. stoletja
Stolnica v Linzu (Zgornja Avstrija), posvečena Materi božji, je bila 26. oktobra 2007 kraj posebne slovesnosti. Papežev delegat kardinal Martins je za blaženega razglasil 36-letnega kmečkega gospodarja Franza Jägerstätterja. Mož je pozorno spremljal dogajanja v nacistični Nemčiji: okupacija Porenja, priključitev Avstrije, okupacija Sudetov, teror tajne policije, zakon o evtanaziji ljudi, ki državo zgolj obremenjujejo, požar svetovne vojne… Javno je povedal, da kot veren katoličan na sme sodelovati pri nečem, kar je proti njegovi vesti, ne sme se boriti za nacistično državo. Prijatelji so ga skušali pregovoriti, naj vendar pomisli na svojo družino – imel je ženo in tri otroke – pa se ni dal prepričati. Tudi žena, ki se je zavedala posledic, ga je podpirala v njegovem prepričanju. Februarja 1943 je zavrnil poziv v vojsko, marca so ga zaprli v vojaškem zaporu, julija je bil obsojen, 9. avgusta so ga usmrtili. Mučenec za svoje krščansko prepričanje!
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil štajerskega duhovnika Ferdinanda Potokarja, ki je opravljal službo tajnika mariborskega škofa Tomažiča. Gestapovci so ga po aretaciji v celjskem Starem piskru pretepli do smrti. Umrl je 5. novembra 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Dr. Metod Benedik je tokrat predstavil usodo Mihaela Grešaka, štajerskega duhovnika, ki so ga nacisti ustrelili 22. julija 1942.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Duhovnik Valentin Oblak, župnik v Preski, je na svoja stara leta občutil trdoto komunističnega režima. Kot starejši mož pri 76 letih je postal žrtev totalitarizma. V noči 21. septembra 1951 ga je nekdo skozi okno poklical, naj gre previdet bolnega farana. Župnik je vstal, zatem je sledil strel in obležal je v krvi. Njegov nečak, kasnejši koprski škof dr. Janez Jenko je zapisal: Splošno mnenje je, da so ga krajevne oblasti same umorile.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Mateja Krofa župnika v Črni na Koroškem so ubili maja 1950 po tem, ko je šel na podružnico sv. Hlene v Podpeco krstit novorojenčka. Nasprotniki vere in Cerkve so ga potolkli ter ga nato porinili po skalah. Faranom pa je bilo takoj jasno, da stoji za smrtjo njihovega župnika ljudska oblast.
Slovenski mučenci 20. stoletja
Slovenski mučenci 20. stoletja
Izmed mnogih žrtev totalitarizmov 20. stoletja, ki so opisane v knjigi Palme mučeništva, so slovenski škofje izbrali seznam mogočih blaženih. Na seznam kandidatov za beatifikacijo so uvrstili 27 oseb: 13 duhovnikov, 3 bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov. Med njimi je največ škofijskih in redovnih duhovnikov, dva bogoslovca, dva študenta, štiri učiteljice, redovnica, redovni brat, dva kmeta, pravnik, mizar, gospodinja in gospodinjska pomočnica ter dijak. Umrli so nasilne smrti med drugo svetovno vojno ali po njej, v koncentracijskem taborišču ali doma, med opravljanjem službe, med kmečkim delom, po zaporih ali so preprosto izginili.Vsakega od njih bomo predstavili v posebni pet minutni oddaji, ki je na sporedu vsako nedeljo ob 20.50 po oddaji Moja zgodba.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 04. februar 2026 ob 05-ih
Beseda je zakon!
Tokrat nam je prof. dr. Hotimir Tivadar predstavil pravila zapisovanja velike začetnice pri naselbinskih in nenaselbinskih zemljepisnih imenih.
Svetovalnica
V času jutranje Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
Naš pogled
V Našem pogledu se je sodelavka Maja Morela Čuk ozrla na dobro leto v katerem je prevzela vodenje Sobotne iskrice in na vse priložnosti, ki ji je ta oddaja ponudila vključno s sodelovanjem pri organizaciji letošnje Pustne Sobotne iskrice.
Sol in luč
Ljudje si postavljamo različne cilje, toda mnogih zaradi različnih ovir ne bomo mogli nikoli uresničiti. Gre za »vrzel resničnosti,« boleč razkorak med želeno in dejansko resničnostjo. Večja kot je, več bolečine prinaša. Cilji torej niso vedno uresničljivi, vrednote pa, zato so neizčrpen vir moči. Misel je iz knjige z naslovom Past sreče iz katere smo prebrali nekaj odlomkov. Napisal jo je dr. Russ Harris, izšla pa je pri založbi Učila.
Spoznanje več, predsodek manj
V tokratni oddaji je bil z nami dr. Žiga Turk, profesor in kritični opazovalec dogajanja v družbi. Sam opaža, kako smo lahka tarča zaplinjanja resničnosti, v oddaji je postregel s konkretnimi primeri. Kako v tej luči spremljati predvolilno kampanjo, kako slediti medijskim objavam in objavam na družbenih omrežjih, kakšna je naša odgovornost kot volivca in kakšna odgovornost politike?
Kulturni utrinki
Povabili smo vas na odprtje razstave ob 75 letnici študija na Pedagoški fakulteti, ki jo bodo odprli v Zavodu sv. Stanislava. Prav tako smo predstavili kaj pripravljajo v Narodni Galeriji na slovenski kulturni praznik! Zadnji del oddaje pa je bil posvečen pesniku, pisatelju in prevajalcu Miroslavu Košuti, ki je umrl 2. februarja.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalko je zanimalo, kako se vložijo sveža jajca: v sladni vodi ali v kisli vodi. Sestra Nikolina je povedala, da so jih nekoč vlagal v apno, zdaj se to ne dela več. Do tri mesece se lahko hranijo v hladilniku. Sama kartone z jajci da v polivinilasto vrečko in ji ostanejo sveža. Je pa treba vsa jajca predhodno pretrkati in preveriti, da so cela. Glede vlaganja v kis ali slano vodo izkušnje nima, je pa poslušalki svetovala naj poskusi z majhno količino jajc. Oglasila se je poslušalka in napisala, da je njena mama sredi prejšnjega stoletja jajca vlagala v sol - bila pa je poklicna kuharica. Po oddaji se je oglasila poslušalka in poslala recept za vložena jajčka, ki ga ji je posredovala sorodnica Mateja Sečnik, ki je bila kmetica leta 2025. Jajca kuhaš malo več časa in jih olupiš, skuhaš 2 dela kisa in en del vode sol in malo sladkorja, daš v kozarce in zaliješ nato dodaš še malo celega popra in lovor in to shranjujemo na hladnem. Poslušalka še sporoča, da je taka tako vložena jajca že jedla, da so odlična. Še najbolj pašejo k narezkom, ker so nekoliko bolj kiselkasta.
Življenje išče pot
Tik pred slovenskim kulturnim praznikom je upokojena profesorica slovenščine in primerjalne književnosti Jana Ozimek predstavila moč branja, vpliv na možgane in dušo. Podala je primer, kako povsem iskreno govoriti z dijaki o ljubezni s pomočjo literarnih likov, ki si skozi branje in spoznavanje literarnih likov krepijo in urejajo svoj notranji čustveni svet.
Svetovalnica
V času jutranje Svetovalnice so bile na sporedu Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.