Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
kultura literatura Kajetan Gantar Lambert Erlich Srečanje treh Slovenij 2006
21. 6. 2022
Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
VEČ ...|21. 6. 2022
Kajetan Gantar Lambert Erlich v spomin
V 92. letu starosti je na praznik svetega Rešnjega telesa in krvi v četrtek, 16. junija, umrl akademik Kajetan Gantar. Klasični filolog in letošnji dobitnik Prešernove nagrade je bil eden največjih intelektualcev svoje generacije. Poslušate lahko predavanje dr. Kajetana Gantarja iz leta 2006, ko je na Svetih Višarjah spregovoril pod naslovom Mejnik, ki narodov ne ločuje, temveč jih združuje. Ost njegovega razmišljanja je bil umorjeni in v narodnem spominu še vedno očrnjeni prof. Lambert Erlich. 80 let od njegovega umora je minilo ravno mesec dni nazaj (26. maja) in tako smo v oddaji vsebinsko povezali dva velika Slovenca Lamberta Erlicha in Kajetana Gantarja.
kulturaliteraturaKajetan GantarLambert ErlichSrečanje treh Slovenij 2006
Od slike do besede
VEČ ...|30. 9. 2025
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom
O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.
Od slike do besede
Jordan B. Petrson: Mi, ki se bojujemo z Bogom
O knjigi Jordana B. Petrsona smo se pogovarjali s prevajalcem knjige MI, KI SE BOJUJEMO Z BOGOM, Nikijem Neubauerjem.
VEČ ...|30. 9. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|23. 9. 2025
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli
V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.
Od slike do besede
Jože Faganel o pisatelju akademiku Alojzu Rebuli
V oddaji je bil z nami Jože Faganel, govoril je o delih pisatelja akademika Alojza Rebule.
VEČ ...|23. 9. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|16. 9. 2025
Poljanski rokopis, prva oddaja
Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke.
Od slike do besede
Poljanski rokopis, prva oddaja
Poljanski rokopis nam dobri dve stoletji po zapisu, posreduje literarno oblikovan svet srednjeveške in baročne kontemplacije v bralno izkustvo, ki je hkrati poetično in literarno, asketično in duhovno. To je prvovrstna slovenska baročna pripoved z viri v nemški in latinski krščanski kulturi. Več o Poljanskem rokopisu nam je povedal dr. Matija Ogrin, ki imam veliko zaslug, da to knjigo lahko vzamemo v roke.
VEČ ...|16. 9. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|9. 9. 2025
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli
Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih. Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.
Od slike do besede
David Movrin o pisatelju Alojzu Rebuli
Dr. David Movrin je strokovnjak za kulturo srednjega veka in humanizma in se posveča recepciji antike v novejših obdobjih. Med mnogimi vabljenimi na simpozij ob stoletnici rojstva pisatelja akademika Alojza Rebule je govoril o svojem pogledu na pisatelja.
VEČ ...|9. 9. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|2. 9. 2025
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja
V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.
Od slike do besede
Moja zbirka, Nikiforos Vrettakos, druga oddaja
V drugi oddaji o poeziji Nikiforosa Vrettakosa je bila z nami prevajalka Dragica Fabjan Andritsakos. Knjiga Moja zbirka je izšla pri založbi KUD Logos.
VEČ ...|2. 9. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|26. 8. 2025
Pokop žrtev komunističnih zločinov
Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.
Od slike do besede
Pokop žrtev komunističnih zločinov
Žrtve komunističnih zločinov zaslužijo dostojen pokop, na to je pred kratkim opozoril evropski parlament. V oddaji Od slike do besede smo poslušali Andreja Finka.
VEČ ...|26. 8. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|19. 8. 2025
Martin Kojc: Učbenik življenja
V oddaji Od slike do besede smo predstavili smo osmo izdajo znamenite knjige Martina Kojca: Učbenik življenja.
Od slike do besede
Martin Kojc: Učbenik življenja
V oddaji Od slike do besede smo predstavili smo osmo izdajo znamenite knjige Martina Kojca: Učbenik življenja.
VEČ ...|19. 8. 2025
Od slike do besede
VEČ ...|12. 8. 2025
Podedovane družinske travme
Kaj je vzrok za depresijo, anksioznost, kronične bolečine, fobije, obsesivne misli? Vzroki za vse našteto morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah ali v kemičnem neravnovesju v možganih, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Na ta vprašanja odgovarja knjiga Podedovane družinske travme, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede.
Od slike do besede
Podedovane družinske travme
Kaj je vzrok za depresijo, anksioznost, kronične bolečine, fobije, obsesivne misli? Vzroki za vse našteto morda ne ležijo v naših življenjskih izkušnjah ali v kemičnem neravnovesju v možganih, ampak v življenjih naših staršev, starih staršev in celo prastarih staršev. Na ta vprašanja odgovarja knjiga Podedovane družinske travme, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Od slike do besede.
VEČ ...|12. 8. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Za življenje
VEČ ...|27. 9. 2025
Zvestoba
Na temo zvestobe do Cerkve, domovine, sozakonca in sebe sta v oddaji premišljevala zakonca Perko.
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|29. 9. 2025
Spoznanja o zgodovini in kulturi
Dr. Ignacija Fridl Jarc in Ivo Piry sta spregovorila o koreninah narodovega drevesa. Slišali smo, kaj gradi našo identiteto, kako tukaj pomagajo odločitve politike in kakšen razmislek nam ponuja 80- letnica konca 2. svetovne vojne in različne slovesnosti ob njej.
Naš gost
VEČ ...|27. 9. 2025
Drago Štoka
Tokratna oddaja je nastala na Opčinah pri Trstu, pri znanem rojaku Dragu Štoki. Po izobrazbi je pravnik, deloval je kot odvetnik, a je veliko svojih moči in svojega časa posvetil naši narodni skupnosti, in sicer v edini slovenski stranki v Italiji – Stranki slovenska skupnost. Boril se je za samostojno politično nastopanje Slovencev in bil kar štirikrat izvoljen za deželnega poslanca. V letih 2005 do 2015 je bil predsednik ene od krovnih organizacij, Sveta slovenskih organizacij. Iskal je stike in povezave s slovensko manjšino na avstrijskem Koroškem. Močno je zaznamoval proces demokratizacije Slovenije. Je avtor več knjižnih del. Vedno je bil zvest zvestobi svojemu narodu, demokratičnemu prepričanju, globokim krščanskim izročilom in vsestranski svobodi v mišljenju, idealih in dejanjih. Vedno se je zavzemal za dialog in sodelovanje. Prejel je Pučnikovo plaketo za prispevek k razvoju demokracije v Sloveniji, medaljo Republike Slovenije za zasluge za dobrobit zamejskih Slovencev, naroda in jezika in plaketo dr. Danila Majarona, najvišje priznanje Odvetniške zbornice Slovenije.
Doživetja narave
VEČ ...|26. 9. 2025
Zakaj je potrebno zaščititi netopirje v Sloveniji?
Posvetili smo se posebni živalski vrsti, do katere nekateri (po krivici) še vedno gojijo strah in nezaupanje. Ali veste, koliko vrst netopirjev živi v Sloveniji in zakaj so prav vse zaščitene? K varstvu bodo v kratkem povabljene tudi župnije, kjer so si v cerkvenih zvonikih našli zavetje ti leteči sesalci. Ob sklenjenem sodelovanju bodo prejele denarno nadomestilo za zagotavljanje odprtih preletnih odprtin. Naši gostje so bili Nastja Kosor Kenda z Zavoda za varstvo narave, Marjetka Šemrl z Ministrstva za naravne vire in prostor ter biolog in velik poznavalec netopirjev Primož Presetnik.
Naš pogled
VEČ ...|30. 9. 2025
Damijana Medved: Pisanje s svinčnikom ali tipkanje – kaj vam je bližje?
Najbrž je vprašanje retorično. Pomislite, kdaj ste nazadnje kaj napisali s svinčnikom. Je bil to morda listek za trgovino, voščilnica, razglednica iz dopusta – ah, kdo pa dandanes še pošilja razglednice – pismo? Kdaj ste nazadnje napisali pismo, ga dali v kuverto in poslali po pošti? Če želite nekaj sporočiti, danes obstaja kar nekaj drugih načinov.
Kuhajmo s sestro Nikolino
VEČ ...|3. 10. 2025
Blanširanje jurčkov
Poslušalko je zanimalo, kako blanširati jurčke, ki jih bo dala v zamrzovalnik - na pari ali v kropu, s soljo ali brez. Sestra Nikolina odgovarja, da gobe očistimo in narežemo ter damo v vrelo vodo brez soli. Gledamo, da pride čim prej do vrenja, jih enkrat ali dvakrat obrnemo. Nato jih poberemo na cedilo, odcedimo in razgrnemo po pekaču. Malo ga dvignemo, da se tekočina odteče. Vmes še malo pomešamo, da se čim prej ohladijo in tako jih potem lahko po porcijah spravljamo v zamrzovalnik. Sestra še meni, da bi bilo blanširanje na pari težko izvesti. Drugo poslušalko je zanimalo, če je tekočina, v kateri so se gobe blanširale, uporabna. Sestra Nikolina meni, da jo lahko uporabi pri kuhanju juhe. Tretja poslušalka pa je povedala, da gob za zamrzovanje ne blanšira, ampak jih kar poduši. Tako izgubijo ogromno količino tekočine.
Radijski roman
VEČ ...|2. 10. 2025
Pot do Resnice, 8. del
Glavna junakinja romana se odloči, da bo pomagala bolnemu očetu. Še eno odločitev je sprejela, da bo zapustila moža.
Ana T. S., založba Ognjišče
Ob radijskem ognjišču
VEČ ...|2. 10. 2025
Ivo Mojzer, Tereza Kesovija, Ornella Vanoni, Engelbert Humperdinck
V oddaji z zimzeleno glasbo, ki jo vrtimo tudi z vinilnih plošč, smo odšli v šestdeseta, sedemdeseta in osemdeseta leta minulega stoletja … Povabili smo vas k sodelovanju z glasbenimi spomini.
0:01:28_IVO MOJZER - POLNOČNI KAVBOJ
0:06:09_Tereza Kesovija - Nježne strune mandoline
0:10:00_ABBA - I HAVE A DREAM
0:14:31_Jože Kobler - Dan, ki ga je zamenjala noč
0:18:13_Ornella Vanoni - Senza Fine
0:22:29_Engelbert Humperdinck - There Goes My Everything
0:25:25_LIDIJA KODRIČ - PASTIR KOSTJA
0:28:42_Peter Kraus - Sweety
0:32:30_Dusty Springfield - Son-Of-A Preacher Man
0:34:26_BERTA AMBROŽ - DIMNIKARJEV SIN ( Son of a preacher man )
0:38:17_Mireille Mathieu - Il me faut vivre
0:40:48_EURYTHMICS - THERE MUST BE AN ANGEL
0:46:00_BOŽIDAR WOLFAND WOLF - ANGEL VARUH
0:49:16_George Baker Selection - Paloma Blanca
0:53:11_Melina Mercouri - Never on Sunday
0:57:07_Edvin Fliser - Otroci morja
1:01:18_ROXY MUSIC - JEALOUS GUY
1:05:54_MARIE OSMOND - PAPER ROSES
1:08:56_LJUPKA DIMITROVSKA - LJUBLJANSKI ZVON
1:12:48_Pro Arte - Tužna su zelena polja
1:16:00_JANKO ROPRET - NE BODI OBJESTNO DEKLE
1:19:36_Đorđe Balašević - Prva ljubav
1:23:37_AZNAVOUR - QUE CEST TRISTE VENISE
1:26:48_The Kelly Family - An Angel
Via positiva
VEČ ...|2. 10. 2025
Jernej Hudolin - Dediščina je naša identiteta, ki jo ohranja posameznik
Ob aktualnih Dnevih evropske kulturne dediščine in Tednu kulturne dediščine smo k pogovoru povabili Jerneja Hudolina, arhitekta in dolgoletnega direktorja Zavoda za varstvo kulturne dediščine.