Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Kulturni utrinki

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Jože Bartolj

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|16. 8. 2025
p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

p. Janez Mihelčič, misijonar

Odšli smo v Radovljico, Ljubljano, Rim, na Irsko, Japonsko, v Srbijo, Kirgizijo in še kam. Pogovarjali bi se lahko v ruščini, japonščini, angleščini, francoščini, pa po grško ali latinsko in še kako ... Z nam je bil namreč zlatomašnik, misijonar jezuit p. Janez Mihelčič. Spoznali smo bogato pot duhovnika, profesorja, moža globoke vere in prijaznega nasmeha, ki pravi: Če bi se moral še enkrat odločiti, bi stopil na enako pot!

Radio Ognjišče

spominživljenjemisijonarjezuitp: Janez Mihelcic

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|11. 8. 2025
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju doma in po svetu

V uvodnem delu oddaje je spregovoril o 50-letnici podpisa helsinške listine, ki je postavila določila za vzdrževanje mednarodnega reda. O tem, ali bi v primeru vojne v Ukrajini, je postavila pod vprašaj varnost v Evropi, potrebovali nek nov pristop. Dotaknil se je bližnjega srečanja ameriškega in ruskega predsednika Trumpa in Putina na Aljaski. Spregovoril o razmerah v Gazi, terorističnih organizacijah med Palestinci kot je Hamas in njihovih zaščitnikih. Povedal je, zakaj izjava Katedrale svobode o strateški in civilizacijski uvrščenosti Slovenije. Na področju notranjepolitičnega dogajanja pa o demontaži KPK, o vroči politični jeseni ... 




 

Tone Gorjup

politikaUkrajinaGaza

Sol in luč

VEČ ...|12. 8. 2025
Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tadej Sadar

duhovnostdružbazakondružina

Moja zgodba

VEČ ...|17. 8. 2025
Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Konferenca za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti - 3

Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.

Jože Bartolj

spominpolitikaCivilna iniciativa TBHpokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planotiJože DežmanMatic BatičGregor Pobežin

Naš pogled

VEČ ...|12. 8. 2025
Telefoni so nam ukradli otroke

»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«

Telefoni so nam ukradli otroke

»Statistika poroča, da najstniki v povprečju gledajo v zaslone 8 ur in 36 minut na dan. Telefoni so nam ukradli otroke. Zato jim jaz občasno ukradem telefon! Fizično ga vzamem s seboj v službo.«

Mirjam Judež

komentar

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 8. 2025
Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Razstava v Tržiču, poezija v Celju, poslovil se je lutkar Tine Varl

Prisluhnete lahko trem novicam s polja kulture. V Tržiškem muzeju je na ogled razstava Zlata cokla, železni škornji in stekleni čeveljček, ki predstavlja, kakšno vlogo imajo obuvala v pravljicah in zgodbah.  V Celju se bo jutri (v torek 19. 8.) začel Veronikin teden poezije, ki bo mesto ob Savinji odel v verze. Ob koncu še, da je umrl lutkar Tine Varl.

Jože Bartolj

kulturaTržiški muzejZlata cokla železni škornji in stekleni čeveljčekVeronikin teden poezijeTine Varl

Komentar Zanima.me

VEČ ...|18. 8. 2025
Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš: Kdo se boji črnega moža, ali kako v debati o življenju in smrti koristijo staro sovražnico Cerk

Oprezajoč za kakšno temo v avgustovski bonaci, ki bi bila vredna nekaj pozornosti za ne preveč zatežen poletni komentar, sem na ušesa ujel udarno opazko o Katoliški cerkvi kot “najstarejšem in najbolj izpopolnjenem totalitarizmu, ki ga ni dosegel še noben drug sistem.”

Čeprav sem že prešel fazo, ko bi me kaj takega vznejevoljilo do te mere, da bi se spustil v besneče obračunavanje s tovrstnimi nebulozami, pa me je tokrat anahronistični ton izrečenega ravno toliko zmotil, da sem postal pozoren, v kakšnem kontekstu nekdo spet vlači po zobeh starega sovražnika. Po nekaj klikanja sem ugotovil, da gre za utrjenega borca proti katolicizmu, ddr. Andreja Pleterskega, ki si v Sloveniji že leta prizadeva uzakoniti pravico do evtanazije, oziroma vsaj asistiranega samomora, če že kaj več ta trenutek ne gre skozi. In zdaj mu je na živec stopil Aleš Primc, ki je bliskovito zbral podpise za začetek referendumskega postopka na “njegov” zakon in Pleterski si ne dela utvar, da mu bo uspelo zbrati tudi 40 tisoč podpisov za sam referendum …

Tako je svoje tokratni komentar začel Rok Čakš. V celoti si ga lahko preberete na spletnih straneh spletnega časnika Zanima.me.

Rok Čakš

komentarpolitikadružbaevtanazijasamomor

Spominjamo se

VEČ ...|18. 8. 2025
Spominjamo se dne 18. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 8. 2025
Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Jedi iz in zamrzovanje bučk

Poslušalka Marija ima tri večje temno zelene buče in jo zanima, kako bi jih lahko porabila oziroma ali jih lahko tudi pripravi s skrinjo. Iz njih lahko naredimo juho, prilogo, polpete, zavitek, solato ... Za zavitek vlečeno testo razvaljamo in namažemo s skuto (½ kg, ki ji lahko dodamo kakšno jajce), potresemo naribane buče. Potresemo sol, poper in zlatorumeno praženo čebulo. Zavijemo in položimo na namazan pekač, pomažemo s kislo smetano in spečemo.  Za zamrzovanje jih narežemo ali naribamo, kot jih bomo potrebovali za juhe ali omake. Takoj jih naložimo v vrečke, dobro zapremo in damo v zamrzovalnik. Ko jih bomo potrebovali, jih zjutraj prestavimo v hladilnik, da se odcedijo, nato jih ožamemo in damo pražit na čebulo …

Matjaž Merljak

kuhajmo